Slovenija znižuje CO2: Dobre prakse sonaravne pridelave hrane

Zadruga Dobrina povezuje pridelovalce in predelovalce iz več kot 30 majhnih kmetij z območja Slovenskih goric. Usmerja jih v ekološko kmetovanje in z lokalnimi pridelki oskrbuje šole, vrtce in domove za starejše. Mariborčanom omogoča nakup svežega sadja in zelenjave ter drugih domačih dobrot v lastni trgovini v Tkalskem prehodu ter preko sistema zabojčkov in v spletni trgovini.

V zadrugo Ajdna so združeni ekološki pridelovalci z območja Zgornje Gorenjske, ki želijo povečati stopnjo prehranske samooskrbe Gorenjske, pri tem pa ob spoštovanju narave ohranjati tudi zdrav življenjski prostor. Njihov skupni nastop na trgu omogoča raznolikost in večje količine pridelkov, ki jih lahko kot enoten ponudnik ponujajo kupcem, ki jih vabijo v partnersko povezovanje.

Da je pridelava kakovostne, ekološko pridelane hrane lahko tudi zdrava podjetniška priložnost, pa dokazuje družinska ekološka kmetija Slavič iz Prlekije. S svojimi izdelki, ki jih tržijo pod blagovno znamko Vila Natura, povečujejo delež slovenskih izdelkov v ekološki ponudbi slovenskih trgovin. Povpraševanje po teh izdelkih v Sloveniji stalno raste, a je v naših trgovinah od ekološke ponudbe le borih pet odstotkov slovenskega porekla.

Vila Natura je primer, ki kaže, kako je možno ekološko kmetijo nadgraditi v uspešno zeleno podjetje, poudarjajo v Umanoteri.

Sektor kmetijstva je za prometom drugi največji vir izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji v sektorjih, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami, in je zato pomemben dejavnik doseganja nacionalnih podnebnih ciljev. Izpusti iz kmetijstva se le počasi zmanjšujejo, po drugi strani pa kmetijstvo močno občuti vremenske in podnebne pogoje, poudarjajo v Umanoteri. Naraščajoče temperature, vse več suše, vse pogostejše ekstremne padavine in erozija povzročajo težave v pridelavi hrane.

Slovenija si je v operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 na področju kmetijstva postavila cilj, da se bodo emisije povečale za največ pet odstotkov glede na leto 2005 ob hkratnem povečanju samooskrbe Slovenije s hrano.

Zadruge, katerih namen ni maksimiranje dobička, ampak razvijanje pravičnih odnosov, povezovanje med podeželjem in mestom ter visoka kakovost izdelkov, so zadruge po meri sodobnega časa, ki se odzivajo na potrebe v družbi in okolju. Pridelovalcem omogočajo vsaj 50 odstotkov višje odkupne cene v primerjavi z veletrgovci. Takšne zadruge so nosilec naprednega, družbeno in okoljsko odgovornega gospodarstva in družbe, še dodajajo v Umanoteri.