Tradicionalni slovenski zajtrk za krepitev pomena lokalne hrane in zdravih prehranjevalnih navad

"Vsi se zavedamo, da so zdrava tla predpogoj za zdravo in varno hrano," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec in izpostavila pomen lokalno pridelane hrane.

Ta je namreč po njenih besedah pomembna z vidika varnosti in kakovosti, ohranjanja delovnih mest na podeželju in varovanja podeželskega okolja. "Pomemben je tudi podnebni vidik, saj s kratkimi oskrbnimi verigami prispevamo tudi k zmanjšanju izpustov," je poudarila.

Tradicionalni slovenski zajtrk, ki spremlja dan slovenske hrane, je pomemben projekt pri osveščanju o pomenu lokalno pridelane hrane. Začeti je treba med najmlajšimi oz. šolsko populacijo, nato pa to zavedanje prenesti tudi širše, je dejala ministrica in dodala, da je delež lokalne hrane v šolski prehrani okoli 40-odstoten.

Pomen lokalno pridelane hrane na zdravje je izpostavila tudi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Pia Vračko. Hrana namreč z dolgimi transportnimi potmi izgublja hranilno vrednost. Samo tista hrana, ki pride v kratkem času do krožnika, je po njenem dovolj hranilna, da izpolnjuje svojo vlogo ključnega dejavnika za zdrav razvoj. Tu pa je pomembna tudi kakovost prsti.

Vračkova je izpostavila tudi pomen zajtrkovanja. Kot je poudaril, skoraj polovica otrok in mladostnikov med tednom izpušča zajtrk, ki je sicer zelo pomembnem obrok. "Dober dan se začne z dobrim zajtrkom," je dodala. Zajtrka bo sicer v petek deležnih več kot 250.000 otrok v vrtcih in šolah.

Ker letošnji dan slovenske hrane, ki ga od leta 2012 obeležujemo tretji petek v novembru, letos poudarja pomen zdravih tal za pridelavo varne in kakovostne hrane, je glavni partner pri tem ministrstvo za okolje in prostor.

"Ohranjanje kakovosti tal v Sloveniji je zelo pomembno, ker to potem rezultira v kakovosti same pridelane hrane," je poudaril minister Jure Leben.

Ob tem je pojasnil, da je njegova naloga kot minister, da pri oblikovanju politik zagotovi, da so naravni viri varovani in da ne vplivamo s človeškimi aktivnostmi negativno na to področje. Slovenija ima raznoliko področje tal, ta so kakovostna, skupaj pa moramo narediti vse, da to obvarujemo, je dejal in dodal, da na ministrstvu vodijo kar nekaj aktivnosti v tej smeri. Med temi je omenil sanacijo zemljin v Celju, nadaljevati pa je treba tudi sanacijo v Mežici in Idriji.