Tradicionalni slovenski zajtrk že s pozitivnimi rezultati za zdravje otrok

Cilji tradicionalnega slovenskega zajtrka in dneva slovenske hrane, ki ju obeležujemo v petek, so po besedah kmetijskega ministra Dejana Židana jasni. Ponovno želijo obuditi kulturo zajtrka, ki se ga preveč opušča in dati poudarek na lokalni ponudbi hrane.

Ta se je začel na pobudo Čebelarske zveze Slovenije pred 11 leti kot medeni zajtrk, ki je do danes prerasel v nacionalni projekt. "Ponosni smo, ker nas z medenimi zajtrki in promocijo lokalne hrane kopirajo tudi po Evropi," je dejal prvi mož zveze Boštjan Noč na Brdu pri Lukovici, kjer so danes predstavili letošnji projekt slovenskega tradicionalnega zajtrka.

Generalna direktorica direktorata za javno zdravje Mojca Gobec je ob tem izpostavila, da sta tradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane pomemben sestavni del nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti, ki ima cilj izboljšati zdravje populacije, zmanjšati breme debelosti in kroničnih bolezni.

"Se pa že dogajajo pozitivni premiki v navadah. Vedno več otrok zajtrkuje, prav tako zajtrkuje vedno več tudi odraslih, kjer so ženske sicer boljše od moških. Tako pri odraslih kot otrocih opažamo pomemben upad uživanja sladkih gaziranih pijač, kjer smo bili visoko na lestvicah tudi v evropskem merilu. Pojemo več sadja in tudi zelenjave, kar je vse skladno s priporočili zdrave prehrane," je ob robu novinarske konference poudarila za STA.

Okoljska ministrica Irena Majcen je spomnila, da so čebele in ostale žuželke prvi pokazatelj, če je v okolju kaj narobe. Opozorila je še, da hrana ne sodi v odpadke.

Da je Slovenija lahko ponosna na edinstven sistem organiziranja šolske prehrane, je izpostavila Irena Simčič z Zavoda RS za šolstvo. Dnevno šole pripravijo več kot 680.000 obrokov, se pa obenem soočajo s prehranskimi navadami, ki jih otroci prinesejo od doma. Opozorila je še, da se otroci z gospodinjskim poukom žal srečajo samo v petem in šestem razredu osnovnih šol.

Na vprašanje STA o konkretnih smernicah pri prehranjevanju otrok v zadnjih letih je Ivan Eržen z nacionalnega inštituta za javno zdravje pojasnil, da se je upadanje uživanja zelenjave, ki je trajalo vse do leta 2012, vendarle ustavilo. Obenem beležijo manjšo debelost mladostnikov, vse več otrok zajtrkuje ter uživa manj sladkih pijač.

Židan je ob predstavitvi letošnjega tradicionalnega slovenskega zajtrka in dneva slovenske hrane predstavil tudi zadnje stanje pri slovenskih prizadevanjih za razglasitev svetovnega dneva čebel.

V petek bo pristojni odbor Združenih narodov po njegovih besedah glasoval o tej slovenski pobudi. "Več kot 100 držav je že sopodpisalo našo pobudo, tudi Rusija, ZDA in Kitajska. Predvidoma drugi teden v decembru pa bo o tem glasovala generalna skupščina Združenih narodov. Ta projekt svet razume kot droben kamenček o boju proti svetovni lakoti. Svetovni dan čebel svet razume kot dejanje poguma majhne države," je poudaril Židan.