Žajbelj - eno najbolj podcenjenih zdravilnih zelišč

Zavira potenje, deluje antiseptično, odpravlja prebavne težave in zdravi vnetja

V ljudskem zdravilstvu se žajbelj (Salvia officinalis) uporablja za odpravljanje prebavnih motenj, saj sprošča vetrove in blaži krče, odpravlja bruhanje in drisko, za zdravljenje vnetja žrela, dlesni in jezika, saj deluje protivnetno, razkuževalno in blaži bolečine. Pije se tudi proti znojenju ob prehladih in za ustavitev nastajanja materinega mleka po prenehanju dojenja.

Farmacevti navajajo, da rastlina vsebuje eterično olje z glavnimi učinkovinami tujonom, cineolom in kafro; čreslovine, triterpene, grenke snovi, beljakovine, škrob, sluzi, smole, rudninske snovi… Vse te snovi delujejo kompleksno, na dihala in prebavila delujejo antiseptično in ženejo na vodo. Zavirajo potenje, še zlasti v času menopavze, pospešujejo krvni obtok in pomirjajo živčni sistem. Vse to koristi ljudem, ki so zaradi svojega dela preobremenjeni in preutrujeni. 

Zunanje se žajbelj uporablja pri manjših poškodbah in vnetjih kože, kot sredstvo za izpiranje in grgranje pri krvavečih dlesnih, vnetju ustne in žrelne sluznice ter pri vnetju žrela.

PREBERITE ŠE: Z ŽAJBLJEM NA NARAVEN NAČIN ZMANJŠAMO POTENJE

Novejša dognanja o žajblju navajajo, da uspešno odpravlja krče gladkih mišic, odpira tudi zaporo žolčevoda na izhodu v dvanajstnik. Vsebuje pa tudi snov, ki povzroča krče; njen učinek bi prevladal, če bi popili prevelik odmerek. Uničuje različne bakterije, ki povzročajo prebavne motnje; in glivice, ki povzročajo soor. Celi rane. Znižuje raven sladkorja v krvi. Znižuje krvni tlak ter zveča moč in hitrost srčnega utripa. Je uspavalo in podaljša učinek drugih uspaval in zdravil proti padavici.

Žajbelj na vrtu

Žajbelj lahko gojimo tudi na domačem vrtu. Zelo enostavno ga razmnožimo kar z delitvijo koreninskega sistema, s čimer dobimo nove rastline. Jeseni mu pustimo liste za prezimovanje. Če ga takrat porežemo in ga potem zdela še zmrzal, se bo rastlina zelo slabo obnovila. Zgodaj spomladi je žajbelj treba porezati čim niže, a le do najbližjih lepih brstov. Iz teh bodo pognali mladi poganjki. Če bomo rezali v oleseneli del, se bo ta posušil, ker tam ne bo odgnalo nič novega in mladega. Poleti pustimo kakšno vejico, da semeni, in seme potresemo ter tako dobimo novo rastlino, ki nam nadomesti obstoječo.

Zdravilen žajbljev med

Žajbelj ima obilo medičine. Čisti ali mešani žajbljev med je še posebej cenjen zaradi svojega blažilnega učinkovanja na dihalne poti in ima podobne zdravilne lastnosti kot pitje žajbljevega čaja.

Zlatorumeni med močnega vonja in milega okusa s sledovi grenčin blaži kašelj, bronhitis in želodčne težave. Tradicionalno se priporoča uživanje proti prehladu in bronhitisu, saj lajša izločanje sluzi. Pri žajbljevem medu je zanimivo, da nerad kristalizira, kristaliziran je drobnozrnat in živo rumene barve.

Uporaba odsvetovana le nosečnicam

Med ljudmi je pogosto slišati svarila, da naj bi bil žajbelj strupen. Nanašajo se namreč na vsebnost tujona, ki naj bi deloval kot živčni strup. Vendar po farmacevtskih zagotovilih zastrupitve z žajbljevim čajem niso znane, primerilo pa se je, da so se tako ljudje kot živali zastrupili z žajbljevim oljem. Več tujona je namreč v eteričnem olju rastline. Normalna količina čajnega napitka, pripravljenega kot poparek, je 1 do 4 dag zeli 3-krat na dan.

Smiselno je opozorilo, naj žajblja ne uporabljajo nosečnice, saj lahko povzroči splav; seveda ne smejo zaužiti niti pripravkov iz žajbljevega izvlečka in eteričnega olja.

---

MORDA VAS ZANIMA TUDI: To je zelenjava, ki je boljša, ko pomrzne