Da je sejem Ortogiardino vsako leto izjem­no dobro obiskan, ne preseneča, saj je s svojo pestro in bogato ponudbo semen, čebulic, gomoljev, sadik najrazličnejših rastlin, grmovnic in drevja, sobnih in vrtnih rastlin v posodah, rezanega cvetja, orodja in opreme za urejanje vrtov, parkov in teras ter strokovne literature o vrtnarjenju in gojenju rastlin eden najbolj prepoznavnih znanilcev pomladi v tem delu Evrope. Pordenone je tako že vrsto let cilj velikega števila strokovnjakov in ljubiteljev cvetja z vsega sveta, vendar ni namenjen zgolj vrtnarjem, pridelovalcem, proizvajalcem in trgovcem na drobno z izdelki za vrt in nego rastlin, temveč tudi vsem, ki se z vrtičkarstvom in cvetličarstvom ukvarjajo zgolj ljubiteljsko. Tako enim kot drugim organizatorji in razstavljavci – letos jih je bilo okrog 300 – med drugim predstavijo novosti in izvirne ideje na področju ljubiteljskega vrtnarjenja, ne manjka pa niti domišljene rastlinske scenografije, ki je na ogled v skoraj vsakem od razstavnih paviljonov.

Manjši parki, gaji in vrtovi, ki so glavni protagonisti tovrstne zelene kulise, so delo priznanih italijanskih krajinskih arhitektov; v letošnji izbor se jih je uvrstilo dvanajst. Pest­rost in raznovrstnost ponudbe je očitno tista, ki na sejem Ortogiardino v zadnjih letih privabi izjemno veliko število Slovencev in Hrvatov. Temu je tudi letos pritrjeval že bežen pogled na registrske številke tab­lic osebnih avtomobilov in avtobusov na osred­njem parkirišču pred sejmiščem.

!!galerija!!

Če bi morala izluščiti, s katerimi rastlinami so ljudje najpogosteje zapuščali razstavne paviljone sejmišča, bi bili to zagotovo cvetovi in plodovi rumenih barv. Povedano natančneje: s cvetovi (oziroma grmi ali drevesi) mimoz in limonovci z bolj ali manj eksotičnimi plodovi. Nenavadna, a zato nič manj zanimiva kombinacija se v rokah ljubiteljskih vrtičkarjev morebiti vseeno ni znašla po golem naključju.

Cvetoča mimoza je namreč osrednji simbol mediteranske pomladi, ljubezni, pa tudi ženskih pravic in praznovanja 8. marca. Ste vedeli, da se je mimoza v tej zgodbi znašla leta 1946, ko so v Rimu ženske iskale sezonsko cvetje po dostopni ceni, da bi počastile svoj praznik? Mimoza, za mnoge poleg rdečega nageljčka sinonim za praznovanje 8. marca, pa je v resnici srebrna akacija – Acacia dealbata. To je hitro rastoč grm ali drevo, ki lahko zraste tudi do 30 metrov v višino. Listi so razcepljeni, pahljačasti srebrno zelenkaste barve, cvetje pa grozdasto in sestavljeno iz številnih rumenih kroglic, ki se razpihnejo v čudovito rumeno grozdasto puhasto socvetje. Drevesa živijo le 30 do 40 let. V naravi teh dreves sredozemskega pasu skoraj ne zaznamo, saj jih druge, agresivnejše vrste izpodrivajo, rastlina pa za uspevanje potrebuje toploto in vlago ter lahka in odcedna tla. V Sloveniji utegnete nanjo naleteti le na Primorskem, kjer temperature nikoli ne padejo pod –10 stopinj Celzija. Že pri tej temperaturi potrebuje zaščito, zato jo gojijo v zavetnih legah, za kamnitimi ograjami in ob južnih fasadah. Cveti od januarja do aprila, cvetovi prijetno dišijo. In potem so tu še limonovci, ki so podobno kot mimoze zelo občutljivi na prenizke temperature, zato na prostem vse leto uspevajo le v dovolj toplih in zavetnih legah Primorske. Tako kot druge citruse jih zato v zadnjem času pri nas vse pogosteje vidimo kot posodovke, njihova raznolikost, z velikostjo sadeža, debelostjo olupka in nenavadnostjo oblike različnih križancev vred, pa je paša za oči posebne vrste.