Gramozne grede: Kontrast med živim in neživim svetom

Gramozne grede izhajajo iz posnemanja naravnih melišč. Tam najdemo produ ali okrušenemu kamenju primešano nekaj zemlje in zdi se, kot da je melišče nekdo skrbno načrtoval. Tudi razmere za rast rastlin so na takih naravnih rastiščih vse prej kot prijazne, zato tam uspevajo le najbolj trdožive in sušoljubne rastline. Pri načrtovanju gramozne grede na bivalnem vrtu ali javnih površinah je potrebno vzeti v zakup, da imamo razmeroma ozek izbor rastlin, a je rezultat lahko odličen. Res pa je pravih gramoznih gred na vrtovih manj kot poenostavljenih različic.

Kamniti oklep

Kamen najdemo v naravi na vsakem koraku: v gozdu, na poljih in tudi na travnikih, v gorskem svetu ... Zato bi bilo logično, da skale, kamenje in pesek lahko prenesemo na svoj bivalni vrt, a se zdi, da smo pri tem bolj zadržani. Rastline v pravi in poenostavljeni gramozni gredi delujejo, kakor da so ujete v kamnitem oklepu. Tukaj nastane odličen kontrast med živimi in neživimi prvinami. Prav kontrasti zelenega in živega na eni strani ter hladnega kamenja na drugi strani včasih koga odvrnejo od zasaditve s kamnito zastirko in skalami. Toda če uporabljamo materiale iz okolja, v katerem živimo, ne bomo zgrešili. Prav gotovo primorski kamen nima kaj iskati na vrtu v Pomurju, kjer prevladuje rečni prod. Gramozne grede se lahko znajdejo v skoraj vsakem okolju, razen v povsem kmečkem. Brezčasnost prodnikov in skal doda pridih modernosti. Razmerje vidne površine kamenja kot zastirke je v začetku lahko 60-odstotno, po razrasti rastlin pa zaseda okoli 40 odstotkov površine, razen če se zaradi oblikovne zasnove zasaditve ne odločimo za več neživih prvin.

Sušne grede

Pravo peščeno oziroma gramozno gredo imenujemo tudi sušna greda. Prvi korak je odločitev, ali bo takšna greda dvignjena ali pa bo v enaki ravnini kot drugi vrtni elementi kot na primer trata ali tlakovanje okoli nje. Pri obojih pa velja pravilo plasti. Preden posujemo prvo plast, dno obložimo z iglanim geotekstilom (pogovorno filc) in, odvisno od globine koreninskega sistema rastlin, nasujemo plast grobih prodnikov debeline 32–64 milimetrov, sledi plast prodnikov debeline 16–32 milimetrov in zadnja plast debeline 8–16 ali še ena s peskom debeline 4–8 milimetrov. Groba plast je debela od 5 do 25 cm, srednja med 5 in 35 cm, zadnja pa ne sme biti tanjša od petih centimetrov, predstavlja pa lahko najdebelejšo plast celotnega prereza (tudi do pol metra). Vsaki plasti primešamo pesek, zadnji pa tudi navadno vrtno peščeno zemljo. Zadnja plast naj predstavlja vsaj 5 cm.

Rastline sadimo tako globoko, kot je razvit njihov koreninski sistem v loncu ali grudi. Če imamo večjo grudo, jo lahko posadimo že med gradnjo plasti prodnikov. Vsaki plasti primešamo pesek, zadnji pa tudi navadno vrtno peščeno zemljo. Izogibamo se uporabi močno apnenih kamnin. Pri takšnih gredah ne uporabljamo tkanega geotekstila, ki bi zaviral rast plevelov, je pa oskrba v prvih petih letih po zasaditvi bolj intenzivna. Dokler rastline ne dosežejo polne razrasti, je več pletja, potem pa skoraj nič več. Tudi možnosti, da se kakšna rastlina razseje po gredi, je več, a ker gre tukaj za princip samoregulacijskega sistema zasaditve, bo to gotovo dobrodošlo.

Za zasaditev so odlična izbira vse vrste homulic in hermelik (Sedum sp.), laški smilj (Helichrysum italicum), večina mlečkov, pri katerih velja omeniti izjemno trdoživega rdečelistnega (Euphorbia amygdaloides 'Purpurea'), timijani (Thymus sp.), čepljevec (Asphodeline lutea), nekaj trav, sivke (Lavandula sp.), mačje mete (Nepeta sp.) in mnoge druge zelnate trajnice. Poleg trajnic lahko uporabimo tudi več vrst pritlikavih borov (Pinus sp.), brinov (Juniperus sp.) in drugih iglavcev.

Poenostavljene gramozne grede

Dosti lažje za izvedbo in bolj pogoste so poenostavljene gramozne grede, za katere je nabor rastlin zelo širok. Skoraj vse, ki bi jih uporabili v klasičnih zasaditvah, najdejo mesto tukaj. Preden začnemo saditi, moramo vse ideje spraviti na papir v obliki zasaditvenega načrta. Pomemben korak pri izvedbi načrta je priprava tal za sajenje. Rastline bodo namreč na istem mestu rasle več let, zato je dobra priprava tal ključnega pomena. Trajnice najdlje živijo in najbolje uspevajo v navadni vrtni zemlji našega okolja, izboljšani s hranilnimi dodatki. Pazimo, da trajne plevele povsem odstranimo, tla pa globoko prerahljamo, za trajnice vsaj dvajset centimetrov, pri drevnini pa globlje. Če je zemlja ilovnata, ji dodamo nekaj peska za zračnost. Ne pozabimo na dodajanje komposta ali briketiranega hlevskega gnoja.

Ko imamo tla pripravljena za sajenje, namestimo večje skale in zasadimo. Odločitev, kdaj površino prekriti s tkanim geotekstilom, je odvisna od primera do primera. Lahko sadimo, ko je že položena, in sicer tako, da geotekstil prerežemo v obliki križa in zasadimo, pri drevnini pa zaradi večje koreninske grude zasaditev opravimo, preden položimo tkanino. Okoli rastline naj bo tekstil dovolj prerezan, da se bo lažje razvijala. Po celotni površini nasujemo dovolj debelo plast zastirke, med 4 in 8 cm. Največkrat se zanjo uporabljajo prani rečni prodniki. Pri manjših gredah je najpogostejša debelina prodnikov 8–16 milimetrov, pri večjih pa 16–32. Uporabimo lahko tudi lomljenec, ki zasaditvi doda robustnost, vendar moramo izbirati rastline, ki bodo po videzu dovolj dobro konkurirale grobemu kamnu. Omeniti velja več vrst trav, nižjih iglavcev in oblikovano pom pom drevnino.

Brez nege ne gre

Po zasaditvi moramo nekaj pozornosti nameniti vzdrževanju. Pri pravih gramoznih gredah, kjer sadimo brez geotekstila, je več okopavanja in pletja, vendar ga je po nekaj sezonah vse manj, saj sadimo gosteje. Pri gredah, na katerih uporabljamo geotekstil, je več možnosti za vznik plevela zlasti pri robovih grede, drugod po površini pa požene točkovno. Lažje bomo dognojevali pri gredah brez uporabljenega geotekstila. Sicer pa je dognojevanje pri poenostavljenih gramoznih gredah nekoliko težje, saj moramo odgrniti del prodnikov in privzdigniti geotekstil. Pri večjih površinah je v rastni sezoni mogoče foliarno dognojevanje. Redna spomladanska rez in čiščenje odmrlih delov rastlin pa sta pri obeh različicah gred podobno. Zlasti pri rezanju je dobro, da na prodnike položimo folijo, saj bomo tako lažje počistili za sabo.

-----

Popestritev gramozne grede:

• Za večjo skalo posadite višjo travo, ki bo delovala, kakor da raste iz nje.
• Kamnite skulpture pridejo do veljave na čisti površini peska.
• Kombinirajte različne debeline prodnikov.
• Izberite podobno barvo rastline, kot je večja skala.