Shranjevalne površine: koliko jih potrebujemo, če imamo običajno količino oblačil

»Količina potrebnega shranjevalnega prostora je seveda odvisna od posameznika – zlasti od tega, koliko oblačil dejansko ima in koliko prostora ima na voljo v svojem domu. Če pa govorimo o splošnih smernicah in predpostavimo, da nimamo večjih prostorskih omejitev, potem bi za osebo z običajno količino oblačil priporočala približno dva tekoča metra omar,« odgovarja arhitektka Tjaša Justin na vprašanje, koliko shranjevalnih površin potrebuje človek z običajno količino oblačil. Ob tem dodaja, da to vključuje kombinacijo obešalnih palic, polic in predalov – torej raznoliko notranjo razporeditev, ki omogoča učinkovito shranjevanje različnih vrst oblačil.

Predali omogočajo bolj pregledno in urejeno shranjevanje kot police. Foto Kostikova Natalia/Shutterstock

A to je zgolj okvirna količina, pravi sogovornica in dodaja: »V praksi pogosto ločimo sezonska oblačila: tista, ki jih trenutno nosimo, imamo v vsakodnevnem dostopu, medtem ko zunajsezonska shranimo v škatlah na višjih policah ali v drugem prostoru«.

Kako določiti količino shranjevalnih površin?

Količino shranjevalnega prostora po besedah arhitektke vedno določi z izmero – glede na razpoložljiv prostor in potrebe uporabnika. Najprej preveri, kje je predviden prostor za omare, in ga poskusi maksimalno izkoristiti.

»Če ugotovimo, da je prostora za shranjevanje premalo, poiščemo dodatne rešitve drugje – na primer v obliki predalov pod posteljo, z dodatno komodo ali drugimi funkcionalnimi kosi pohištva, če prostorski pogoji to dopuščajo,« pojasnjuje sogovornica.

Garderobne omare zunaj delujejo kot stena, znotraj ponujajo pravo razkošje možnosti shranjevanja oblačil, čevljev in drugih reči. Foto Suwatchai Pluemruetai/Shutterstock

Na velikost shranjevalnih površin pa poleg samega prostora pomembno vpliva tudi življenjski slog posameznika. »Nekateri so športno zelo aktivni in imajo posledično veliko športnih oblačil, drugi potrebujejo različna službena oblačila … Pomembno je tudi, ali oseba sezonsko menja garderobo in kako organizira shranjevanje. Nekateri imajo raje vsa oblačila obešena, spet drugi shranjujejo večino v predalih ali na policah – vse to vpliva na notranjo razporeditev omare,« še pravi arhitektka. Na končno količino prostora pa po njenih besedah vplivajo tudi dodatki, kot so torbice, šali, pasovi in podobno. Ti pogosto zahtevajo dodatne, namenske rešitve za shranjevanje, ki jih že vnaprej vključi v načrt.

Funkcionalna razporeditev garderobne omare

Vgradne garderobne omare so sestavni del sodobnih interierjev. Zunaj delujejo kot stena, znotraj ponujajo pravo razkošje možnosti shranjevanja oblačil, čevljev in drugih reči. Vgradna omara običajno zapolni prostor po celotni širini in višini in tako omogoča optimalni izkoristek. Kako najbolj učinkovito urediti njeno notranjost, pa je odvisno od vsakega posameznika, saj imamo ljudje različne navade in potrebe pri shranjevanju garderobe. Vgradna omara z drsnimi vrati ima navadno enotno globino za vse tipe oblačil. Njene mere največkrat določi že sam prostor, ki ji je odmerjen.

Če se osredotočimo na oblačila, je treba upoštevati zlasti tista, ki jih obešamo, saj za ustrezno shranjevanje oblačil na obešalnikih, na primer srajc in oblek, potrebujemo globino 60 cm, da se ne mečkajo in ne drsajo po vratih. Na voljo je tudi druga rešitev, to je prečni obešalnik, ki pa se po uporabnosti težko primerja z vzdolžno obešalno palico. Višina prostora za srajce je navadno od 100 do 120 cm, odvisno od telesne višine uporabnika, za plašče pa 180 cm. Predali za oblačila naj bi bili široki od 60 do 100 cm. Minimalna uporabna širina polic je 35 cm (razen za manjše kose oblačil), medtem ko naj bo razmik po višini vsaj 20 cm.

Kako po zimski sezoni oprati puhovko, da bo spet kot nova

O funkcionalni ureditvi notranjosti omare težko govorimo na splošno, ker je odvisna od potreb in navad uporabnika. »Če stranka nima posebnih zahtev, omaro vedno oblikujem tako, da ima vsega po malo, da čim bolje služi večini uporabnikov. Ključno je, da je notranjost raznolika in omogoča pregledno, praktično shranjevanje različnih vrst oblačil,« poudarja arhitektka.

Pri klasični dvodelni garderobni omari običajno en del nameni obešalni palici. Spodaj vključi tri predale – eden je namenjen spodnjemu perilu, drugi nogavicam, tretji pa dodatkom, kot so pasovi, šali ali rutke. Poleg tega vključi še eno premično polico, ki jo je mogoče prilagoditi po višini – ta je idealna za zložene hlače ali puloverje.

Ključno je, da je notranjost raznolika in omogoča pregledno, praktično shranjevanje različnih vrst oblačil,« poudarja arhitektka Tjaša Justin. Foto New Africa/Shutterstock

»Drugi del omare ima v spodnjem delu običajno en večji predal, saj je shranjevanje na ta način bistveno bolj praktično kot le s polico. Nad njim je več premičnih polic, ki omogočajo fleksibilnost glede na tip oblačil. Zgornji del pa je namenjen krajši obešalni palici, namenjeni srajcam, bluzam ali jaknam.«

Vsaj trije predali

In koliko predalov je dobro imeti v garderobni omari? Vsaj tri, če je mogoče, odgovarja arhitektka – za spodnje perilo, nogavice in dodatke. Seveda pa je končna količina predalov odvisna tudi od njihove velikosti ter od prostora in finančnih možnosti stranke.

»Kadar je to mogoče, vedno priporočam več predalov, saj omogočajo bistveno bolj pregledno in urejeno shranjevanje kot police. Vsi vemo, da se kupčki oblačil na policah hitro podrejo, kar oteži ohranjanje reda. V predalih te težave ni – še posebej, če se stranka odloči za vertikalno zlaganje oblačil. Na ta način je ob odprtju predala vse lepo vidno naenkrat, brez premetavanja in iskanja. Predali omogočajo boljšo organizacijo, hitrejši dostop do oblačil in večjo preglednost – kar je ključno za vsakodnevno funkcionalnost garderobe,« še pojasnjuje arhitektka.

Deloindom podkast: Urejenost doma odraža naš način življenja