Kdaj je čas za obnovo stavbnega pohištva?

Pri iskanju argumentov za ali proti uvedbi nekega ukrepa na novogradnji ali obnovi družinske hiše se moramo vedno vprašati tudi o ekonomiki. V kakšnem času se nam bo investicija povrnila s prihranki pri energiji. Zato vsako investicijo pogledamo v kontekstu treh delnih cen na daljše obdobje. Sam predlagam na 10, še raje pa 20 ali več let. Prva delna cena je investicija, pri kateri je na podlagi predračunov odločanje najlažje. Druga je strošek obratovanja. To imamo samo pri investicijah, ki potrebujejo za delovanje energijo ali plačljivo storitev, kot je voda. Vemo, da so cene energentov različne. Kilovatna ura koristne energije je najcenejša pri polenih, sekancih in toplotnih črpalkah. Med najdražje energente v Sloveniji pa spadata plin in kurilno olje. Seštevek teh dveh cen nam že nakaže, kateri ogrevalni sistem je za našo stavbo in našo družino optimalen. Tretja pa je cena vzdrževanja vseh sestavnih delov hiše, tudi oken in zunanjih vrat, ki je nosilna tema tega prispevka. Poznavanje cene vzdrževanja je dober podatek, še boljše pa je vprašanje, koliko stane nevzdrževanje, ki lahko vodi do okvar in večjih stroškov. Pri tem si pomagamo z natančnim in rednim vodenjem energetskega knjigovodstva.

Ali vaša okna dobro tesnijo? Ta preprost trik vam pokaže, kje izgubljate energijo (tudi poleti!)

Celovit pogled

Na vzdrževanje okna vedno gledamo širše, saj poleg okna vzdržujemo tudi celoten zunanji obokenski prostor. Sem spadajo okenska polička, senčilo, komarnik in špalete. Če je pri oknu ali v okenski okvir vgrajeno lokalno prezračevanje z rekuperacijo, vzdržujemo tudi to. Se pa pogosto znajdemo v dilemi prioritet, ko iščemo ravnovesje med stroški in koristmi. Pri oknih je tipična dilema povezana z dobrim tesnjenjem. Po eni strani bomo z njim poskrbeli za manjše toplotne izgube pozimi in pregrevanje poleti, kar pomeni manjše stroške za energijo in zmanjšan vdor zunanjih zvokov v notranjost. Po drugi strani pa nam bo dobro tesnjenje odpravilo samodejno prezračevanje skozi okenske reže in s tem znižalo kakovost zraka ter povzročilo tegobe, kot sta plesen in suh zrak. Zato moramo pri dobrem tesnjenju poskrbeti za prezračevanje. Skozi okna je zamudno, prisilno prezračevanje pa zahteva novo investicijo. Res pa je, da je vzdrževanje oken in zunanjih vrat preprosto in poceni, veliko dela lahko opravimo sami. Zato prav gotovo velja rek, da je preventiva boljša kot kurativa.

Nevzdrževano leseno okno hitro propada in slabo tesni. Foto Bojan Žnidaršič

Sestava sodobnih oken

Sodobna okna so kompleksen izdelek, sestavljen iz različnih materialov, stekel, okovja, tesnil in dodatkov, kot so senčila, komarniki in zunanje poličke. Podatki so pomembni kot usmerjena informacija pri novogradnji, pri vzdrževanju pa kot referenčno stanje, če bo treba kakšen del okna zamenjati ali nadgraditi.

Okvir: Danes prevladujejo les, PVC, aluminij in kombinacije. Prenos toplote skozi okvir omejuje število komor pri PVC in kovinskih okvirjih. Starejši petkomorni PVC-profil ima »U« (koeficient toplotne izolativnosti) okoli 12 W/m2K, novejši osemkomorni že okrog 0,9 W/m2K, enako toplotno izolativnost dosegajo tudi leseni okvirji. Moramo pa tu opozoriti na zelo razširjeno prepričanje, da so lesena okna dobra, PVC pa ne, ker ne 'dihajo' in zato povzročajo plesen. Dejansko so za plesen kriva predobra tesnila, ne material okvirja. Noben material, iz katerega so izdelana sodobna okna, namreč ne 'diha'.

PREBERITE ŠE: Dosje - okna in prezračevanje

Tesnjenje: Tesnila preprečujejo toplotne izgube in prehod hrupa na dveh mestih. Tovarniško je med okvirjem in krilom. S starostjo postanejo trda in stisnjena, zato ne tesnijo več dobro. To je razlog, da jih menjamo na 10 let. Drugo tesnjenje med okvirjem in zidom naredimo pri vgradnji. Ker tega tesnila ne moremo menjati, je najbolje, da okna vgradimo po RAL-standardu. Prednost dobrih tesnil je, da toplote ne izgubljamo, moramo pa zato prostore redno prezračevati.

Okovje: Pri nizkem objektu je lahko nekaj oken s fiksno zasteklitvijo, če seveda ne po­trebujemo zračenja in jih lahko čistimo. Zelo priporočam dvo- ali večstopenjsko zvračanje (kipanje) za ljudi, ki spijo ob odprtem oknu. Novejša imajo tudi paralelno odmično okovje. Okovje z leti in pogostostjo uporabe izgubi prvotne nastanitve, zato jih je treba na nekaj let obnoviti.

Z natančno doziranim sprejem namažemo vse kovinske dele okna in senčila. Foto Bojan Žnidaršič

Steklo: Pri steklu smo pozorni na toplotno in zvočno zaščito. Pri toplotni stremimo za čim nižjim U. Današnji standard je okrog 1,0 W/m2K (pri termopanu U = 2,7 W/m2K). Že danes lahko dobimo troslojno zasteklitev z U = 0,4 W/m2K. V primeru, da med stekli opazimo roso (kondenzno vlago), ga moramo zamenjati, saj ni več toplotno izolativno. Pri zvočni zaščiti smo pozorni na oznako Rw. To je oznaka za zvočno izolativnost, meri se v decibelih. Višji ko je faktor, boljša je zvočna izolacija. Standardna izolacija dvoslojnega stekla znaša 32 dB, največja okrog 46 dB. Med svetovanjem sem že nekajkrat predlagal menjavo stekel za boljšo zvočno izolativnost zaradi hrupa iz nove tovarne in povečanega prometa ob stavbi.

Senčilo: Senčilo je vedno med steklom in soncem. To pomeni na zunanji strani okna, da prepreči poletno pregrevanje. Izbira je pestra: rolete, zunanje žaluzije, brisoleji, tende, polkna ... Najboljše, trajno in brezplačno senčilo je strešni napušč nad oknom, ki zadrži visoko poletno sonce, spušča pa nizko zimsko. Zelo priporočam komarnike za prezračevanje in poleti odprta okna. Lahko so fiksni, na poteg ali na tečajih. Ob letnem pregledu očistimo senčilo, vse gibljive dele namažemo z oljem.

Tako montirana karnisa blokira prehajanje zraka iznad radiatorja v prostor. Posledica je plesen na prekladi. Rešitev pa je preprosta: med karniso in strop vstavimo petcentimetrski distančnik na vijake. Foto Bojan Žnidaršič

Zunanje poličke: Notranje so običajno iz kamna, lesa, keramike ali umetnih materia­lov. Pri zunanjih pa so energetsko optimalne plastične ali pločevinaste. Kamnite hladijo okenski okvir, saj delujejo kot hladilno rebro. Ne glede na material jih montiramo na toplotno izolacijo. Pri zunanjih poličkah natančno preverimo vodotesnost stika med poličko in okvirjem. Po potrebi obnovimo silikonsko zaščito. Porozne kamnite poličke, kot je recimo marmor, na nekaj let spet namažemo z zaščitno silikonsko tekočino. S tem upočasnimo prodiranje deževnice v kamen in razpadanje ob zmrzovanju.

Lokalni rekuperator: Nekateri proizvajalci ponujajo navpično ali horizontalno prezračevalno enoto, ki se pritrdi na okvir okna pred vgradnjo. Smiselna rešitev zlasti pri obnovah stavb, kjer lahko pričakujemo povečano vlažnost bivalnih prostorov zaradi kapilarne ali bivalne vlage.

Pet ključnih vprašanj pri menjavi oken in vrat

Vzdrževanje oken

Kadar se med svetovanjem posvetim vzdrževanju, so vedno aktualna tri vprašanja: kdaj naj se opravi vzdrževanje plastičnih, lesenih in kovinskih oken, kaj obsega in koliko stane?

To, da je vzdrževanje ključno za dolgo živ­ljenjsko dobo, energetsko učinkovitost in estetski videz, je jasno. Vendar naročniki potrebujejo natančnejše odgovore. Zato podrobno pojasnim enakosti in razlike med posameznimi materiali oken.

Vzdrževanje lesenih, plastičnih (PVC) in kovinskih oken je enako. Starejša lesena okna potrebujejo še zaščito z opleskom, zlasti na zunanji strani. Obnovimo ga na pet do deset let, če je okno brez kovinske zaščite. Enkrat na leto opravimo osnovni pregled s preverjanjem vodotesnosti in morebitnih poškodb okvirja in krila, ki ga očistimo z blagim detergentom. Preverimo tudi tesnost stekel. Če med stekloma opazimo kondenz, ga moramo zamenjati, saj je to nedvoumen dokaz, da je izgubilo toplotno izolativnost. Pri tesnilih obnovimo elastičnost z glicerinom ali posebnimi negovalnimi sredstvi. Tesnila sicer menjamo na deset let. Najbolje, da to opravi serviser, ki bo tudi podmazal vse kovinske dele in nastavil okovje. Za mazanje kovinskih delov okna (tečaji in sistem odpiranja/zapiranja okna) se uporablja fino olje, kot je vsem poznani WD 40. Menjava tesnil ter nastavitev in mazanje okovja stane od 30 do 50 evrov na okno.

Mehanizem zunanjih senčil namažemo z oljem, stik med poličko in okvirjem okna s silikonskim kitom, kamnito poličko pa s silikonsko tekočino. Foto Bojan Žnidaršič

Energetsko knjigovodstvo

To je preprost in učinkovit ukrep za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvu. Ker ga izvajamo sami, je brezplačen. Primarno je namenjen beleženju stroškov energije za delovanje stavbe. Kot dnevnik pa nam odlično služi tudi za spremljanje in načrtovanje vzdrževalnih del. Enkrat kot napovednik, kaj vse moramo narediti, drugič kot zgodovina, kaj in kdaj smo že naredili pri vzdrževanju stavbe, menjavi ali nadgradnji posameznih ukrepov.

Kolumna Bojana Žnidaršiča: Zmagovalci vzdrževanja

Energetsko knjigovodstvo pomeni sistematično spremljanje vseh stroškov, povezanih z rabo energije v gospodinjstvu. To vključuje porabo in stroške za elektriko, ogrevanje (kurivo, plin, drva), vodo, kanalizacijo ter stroške vzdrževanja naprav in celotne stavbe, vključno s parcelo. Poleg tega je priporočljivo beležiti opravljene in načrtovane posege na stavbi ter naložbe v energetsko učinkovitost. S spremljanjem porabe in stroškov lažje prepoznamo področja, kjer nastajajo večje izgube energije, in sprejmemo ustrezne ukrepe za optimizacijo. Energetsko knjigovodstvo lahko vodimo v posebnih računalniških programih, sam sem ga zastavil kot dnevnik v računalniku, poznam pa ljudi, ki prisegajo na klasičen zvezek. Pomembno je, da vpisujemo tako porabo kot tudi stroške in morebitne posege. Sčasoma bomo imeli jasen pregled nad tem, kje in kako porabljamo energijo ter kje so možnosti za izboljšave.