
Razlogi, ki nas pri stavbnem pohištvu lahko zmotijo, da začnemo razmišljati o zamenjavi, so lahko pihanje skozi špranje, premikanje zaves, prehajanje zvokov skozi okno, odpadanje barve, splošno propadanje okna, pokvarjena senčila, zamakanje pri okenski polički, slabo zapiranje, razpraskana stekla, izguba potrpljenja s stanjem starih oken, želja po izdelavi nove toplotne izolacije fasade.
Dolgo že velja, da oken v trgovini sploh ne moremo kupiti. To pomeni, da je vsako narejeno za znanega kupca in znano okensko odprtino ter da ga bo proizvajalec tudi vgradil. To je dobro, saj uporabniki potrebujemo vgrajeno, to je delujoče okno. Prav pomanjkljiva vgradnja je še vedno pogosta slabost in naročniki posledice prepiha, hrupa iz okolice in nepotrebne toplotne izgube čutijo še desetletja. Zato je v prispevku velik del namenjen prav vgradnji.
Na začetku se vedno pojavijo vprašanja o materialu za okna. Naj bodo lesena, plastična ali kovinska? Za sredozemski del Slovenije so primerna tudi kovinska, za celinski pa lesena ali plastična.
Okno je tako kot vsaka stvar, ki jo naredi človek, izpostavljeno staranju. Pravzaprav govorimo o dvojnem staranju. Prvo je propadanje materiala, to je lesa, barve, tesnil in navsezadnje plinskega polnjenja med stekli, ki sčasoma izgublja izolativnost. Drugo je tehnološka zastarelost. V žargonu to pomeni, da je okna povozil čas. Nekoč se ni nihče ukvarjal z distančniki med stekli. Danes je to cela znanost. Enako velja za vsak sestavni del okna. Boljša tesnila in okovje, večja toplotna in zvočna izolativnost stekel, izboljšave okvirjev glede izolativnosti in trajnosti, minimalno vzdrževanje, vgradnja po RAL-smernicah.
Bistvo okna je še vedno steklo, pri katerem smo pozorni na toplotno in zvočno zaščito. Pri toplotni nam kakovost pokaže koeficient toplotne izolativnost, ki ga označujemo z vrednostjo U. Današnji standard je 1,1 W/m²K (pri termopanski zasteklitvi je bila ta vrednost 2,7 W/m²K), na voljo pa so tudi že boljša okna z U = 0,5 W/m²K. V primeru, da med stekli opazimo roso (kondenzno vlago), je treba zasteklitev zamenjati, saj ni več toplotno izolativno. Pri zvočni izolaciji smo pozorni na oznako Rw, v decibelih (dB). Višji ko je faktor, boljša je zvočna izolacija. Standardna znaša 32 dB, najvišja okrog 46 dB. Bolj izolativna okna izberemo za prostore, kjer se želimo obvarovati pred močnim hrupom s ceste, železnice, iz tovarne …
Z izborom slovenskega proizvajalca oken sploh ne moremo zgrešiti. Vsa okna so dobra in celo odlična. Lahko pa naredimo veliko napako pri izbiri monterja. Zadnji primer z Jezerskega: lastnica bo menjala okna, izbrala je lesena, mesto vgradnje bo zunanja linija zidu, sistem vgradnje pa RAL. In tu se začne težava, zaradi katere je potrebovala nasvet. Izvajalec ji je ponudil le eno možnost RAL-montaže, to je s predkomprimiranim trakom, za katero je treba špaleto pripraviti. Ni pa ji ponudil druge možnosti, vgradnje z dvema folijama in vmesno toplotno izolacijo, ki jo priporočam pri menjavah.
Pri menjavi okna se novo vgradi na mesto starega. Če bomo pozneje izvedli toplotno izolacijo fasade, pa ga vgradimo na zunanjo linijo zidu. Zamenjava oken je šibek člen ovoja stavbe, zato je še kako pomembno, da so vgrajena pravilno in v kontekstu celotne stavbe. Toplotna izolacija špalet ni posebej izpostavljena, a če želimo vgraditi okno brez toplotnih mostov, imamo samo dve možnosti: vgradimo ga v linijo, ki je poravnana z zunanjo linijo zidu, še bolje pa je od 0,5 do 1 cm bolj ven, da imamo prostor za lepilo toplotne izolacije). Špaleta je tako narejena iz toplotne izolacije na vseh štirih straneh, toplotnega mostu ni. Če pa je okno vgrajeno nekam v okensko odprtino, kar je pogosto pri menjavah starih oken, moramo odstraniti zidano špaleto in jo nadomestiti s toplotno izolacijo.
Kakovostna vgradnja stavbnega pohištva po smernicah RAL, ki ji pravimo vgradnja s tesnjenjem v treh ravneh, je v gradbeno prakso prišla s pojavom pasivne hiše. Takrat so namreč spoznali, kako pomembne so ventilacijske izgube zaradi netesnih mest. Danes je to pogoj, da se doseže predpisana zrakotesnost pasivne hiše. Ob pravilni izvedbi in z uporabo ustreznih materialov zagotavlja vgradnja s tesnjenjem v treh ravneh skoraj 100-odstotno zatesnjen stik med oknom in steno. To je dobro za ohranjanje toplote v stanovanju in slabo za zrak v prostorih. Zato je treba zagotoviti redno prezračevanje celotnega stanovanja. Z ročnim odpiranjem oken je to težko in energetsko potratno. V ta namen uporabimo naprave za prisilno prezračevanje. To so lahko navadni zračniki, mnogo boljše rešitve pa poiščemo med centralnim ali lokalnim prezračevalnim sistemom z rekuperacijo. Pri svetovanju za menjavo oken vedno poudarim formulo: če vgradimo okna po smernicah RAL, moramo vgraditi tudi avtomatiziran sistem za mehansko prezračevanje.
Pravilo RAL-vgradnje stavbnega pohištva pomeni, da mora biti stik med okenskim okvirjem in steno zatesnjen trikrat: znotraj je na stiku okvirja in zida zrako- in parotesna folija, zunaj je vodotesna in paroprepustna folija, vmesni del pa zapolni toplotna izolacija. Ni nujno, da so plasti ločene, saj se pogosto uporablja predkomprimirani trak, ki združuje vse tri. V praksi se pri novogradnji uporablja predvsem trak, pri menjavi starih oken z novimi pa predvsem folije.
Slepi okvir je novejši pristop pri montaži oken. Prednost je v tem, da opravimo vsa umazana dela pred montažo oken, končna vgradnja pa se opravi nekaj dni pred vselitvijo. Tesnjenje je v tem primeru dvojno, narejeno s predkomprimiranim trakom za RAL-vgradnjo. Prvo je na stiku slepega okvirja in zunanje stene, drugo med okenskim okvirjem in slepim okvirjem ob montaži okna.
Senčilo mora biti vedno na zunanji strani, saj le tako prepreči poletnemu soncu dostop na steklo in s tem notranje pregrevanje. Notranje žaluzije imajo le funkcijo zavese. Sicer pa je izbira zunanjih senčil pestra: rolete, zunanje žaluzije, screen roloji, polkna ... Najboljše, trajno in brezplačno senčilo je napušč nad oknom, ki zadrži visoko poletno sonce, spušča pa nizko zimsko za pasivno ogrevanje. Zelo priporočam komarnike za prezračevanje in poletna odprta okna. Lahko so fiksni, na poteg ali na tečajih. Dobro senčilo so tudi listopadne rastline, na primer vinska ali divja trta, bršljan na pergoli. Vsaka okenska odprtina je na spodnji strani zaključena s polico. Notranje so običajno iz kamna, lesa, keramike ali umetnih materialov. Pri zunanjih pa so energetsko optimalne plastične ali pločevinaste. Kamnite podhlajajo okenski okvir. Ne glede na material se zunanje police vedno vgradijo na toplotno izolacijo.
Pri svetovanju me pogosto vprašajo, katera okna so najboljša, katera svetujem in tako naprej. Vedno odgovorim, da tega ne ve nihče na tem svetu, da pa poznam pot, kako priti do optimalnega izvajalca za tisto stavbo in tisto družino. Ob upoštevanju prej navedenih točk (kakšno okno potrebujemo, mesta vgradnje, RAL-vgradnje ter senčila in zunanje police) bomo izbrali najbolj ustrezno okno za stavbo in stanovalce.