Za božično ali novoletno drevesce imamo radi iglavce ali zimzelene listavce, ker so zeleni tudi pozimi. Naj bodo to katerakoli vrsta smreke, domača ali bolj eksotična, jelka, bor, ruševje, v zadnjem času priljubljeni brin ali morda bodika z listi – vsa v naravi zimo preživijo na prostem, zato naj bi bilo tudi praznično okolje, ki nam ga krasijo, čim bolj podobno takšnim razmeram. Izjema so le eksotični iglavci iz toplih krajev, kakršne imamo v naših krajih za sobne rastline, npr. sobna smreka ali aravkarija.
Da bi v notranjih prostorih čim bolj ohranila vitalnost, morata biti izpolnjena dva pogoja: drevesce, ki raste v loncu mora biti kakovostno, imeti mora močan koreninski sistem, da se oskrbuje z vlago in hranilnimi snovmi, in drugič, zagotoviti mu moramo čim nižjo temperaturo, naravno osvetljenost in zračno vlažnost.
Če iglavec ali zimzeleno drevesce v loncu med novoletnimi prazniki krasi naš dom, jo bo najbolje odneslo na vrtu ali pred hišnim vhodom, če te možnosti ni, pa na delno odprtem balkonu, v svetli neogrevani veži ali neogrevanem zimskem vrtu. V ogrevanih prostorih pa naj bi bilo čim manj časa. Nujno je zalivanje, tako na prostem (ko ne zmrzuje) kot v stanovanju, tu pogosteje
Pomembna je že izbira drevesca, ki raste v loncu. Prst mora biti dobro prekoreninjena, rastlina pa naj ima zdrave iglice ali liste, ki ne odpadajo. Če želimo drevesce ohraniti več let, ga izberimo pri drevesničarju, ki ga je gojil prav za vzgojo v loncu. Pri teh drevescih je prst ustrezno prekoreninjena, če je drevesničar iglavec v lonec presadil najpozneje spomladi, še prej, ko je rasel na prostem, pa mu je korenine vsako leto spodrezoval, da so se zgostile. Če drevo v loncu nima dobrih korenin, bo šok v toplih prostorih težko preživelo.
Žal ljudje na družabnih omrežjih poročajo tudi o tem, kako so se v trgovskih centrih nasmolili z nakupom ulončenega prazničnega drevesca, ki v zemlji tako rekoč ni imelo korenin.
Čim nižja je temperatura, bolje bo drevesce preživelo. Če je v ogrevanem prostoru, naj bo v bližini okna, pa čim dalj od grelnih teles. Temperaturo poskušajmo znižati na 18 do 20 stopinj Celzija, največ po dveh tednih pa ga umaknimo na hladnejše mesto, a ne takoj na prosto.
Zračna vlaga v notranjih prostorih z drevescem naj bo čim višja, v bližino lahko postavimo vlažilnik zraka ali lonec z drevescem postavimo v posodo s prodom, med katerim stoji voda. Sam lonec oz. korenine rastline ne smejo stati v vodi. Drevesce redno zalivajmo, da je prst vlažna, a voda ne zastaja. V hladnejšem okolju zalivamo redkeje, na prostem občasno zalijemo takrat, ko ne zmrzuje. Ko je na prostem vetrovno, zalivamo pogosteje, saj veter rastline izsušuje.
Rastočega drevesca ne smemo imeti na prostem več kot dva tedna, saj v tolikšnem času pri rastlini višja temperatura še ne izzove brstenja. Rastoča smrečica se namreč na temperaturah, višjih od 10 ali 12 stopinj Celzija, prebudi iz zimskega mirovanja, začnejo se odpirati popki, in če začne odganjati, je zelo malo možnosti, da bo preživela vrnitev na prosto.
Iglavci, ki med prazniki v stanovanju odženejo, ne smejo takoj na prosto, saj bi bil to zanje hud šok. Prestavimo jih v svetel neogrevan, a zaščiten prostor in jih spomladi presadimo na prosto. Povsem opomogli si bodo v letu ali dveh.
Če bi radi letošnje drevesce v loncu za novoletno okrasitev uporabili tudi prihodnje leto, ga po praznikih po prehodnem obdobju prilagajanja na nižje temperature na vrt zakopljemo kar s posodo vred. To je primernejše za majhna drevesa. S tem bomo preprečili pretirano izsuševanj, prihodnje leto pa ga bomo preprosto izkopali.