Kosilnice na nitko: Pomembno je izbrati pravo

Obstaja veliko vrst kosilnic na nitko, med njimi pa izberemo predvsem glede na površino, ki jo bomo kosili. Ni vedno dobro kupiti najdražje in najmočnejše, sploh če jo potrebujemo za manjšo, po angleško urejeno travnato površino. Močnejše bencinske so namreč tudi težje, zato med delom začnejo trpeti hrbet in roke, če pa izberemo prešibko, je naša košnja lahko neučinkovita. Bencinske z večjo močjo so primernejše za trdo travo z veliko podrasti, recimo ob robu gozda, lažje baterijske pa pridejo prav za manjše površine ob hiši. »Na splošno so kosilnice na nitko priporočljive za manjše površine, predvsem pa za obrobe, saj ne glede na to, ali gre za električne ali motorne, z njimi ne moremo ohranjati ravne linije kot z navad­no kosilnico. Z njimi kosimo ob robnikih in cvetju oziroma tam, kjer ne moremo z navadno kosilnico, ki ima do sedem centimetrov široka kolesa in za sabo pušča robove nepokošene trave, saj rezilo tam ne more kositi. Nekateri jih sicer uporabljajo tudi za trate, saj so v osnovi namenjene za višjo travo, ampak potem nimajo lepo urejene zelenice, saj je pokošeno precej neenakomerno,« pojasni Irena Drašler iz Merkurja.

Bencinske nitkarice

Motorne oziroma bencinske kosilnice na nitko v osnovi delimo na tiste z dvotaktnim in štiritaktnim motorjem. Zanje se ponavadi odločimo, če bomo kosili zunaj strnjenega naselja, saj so precej hrupne. »Pri štiritakt­nem motorju je lažji vžig in tudi mešanice bencina in olja ni treba pripravljati kot pri dvotaktnem. Mešanico moramo narediti ved­no sproti, ker ne sme biti stara, saj se drugače motor uniči. Pri štiritaktnih se olje menja zgolj enkrat na leto,« opiše razliko med njimi Dušan Grad iz Bauhausa. Razmerje mešanice bencina in olja je pri vsakem modelu posebej določeno, lahko je 1:25 (štiri odstotke olja) ali 1:50 (dva odstotka olja).

Bencinske nitne kosilnice se delijo tudi po moči motorja. Ta znaša od 0,75 do 2,2 kilovata. Obstajajo tudi močnejše, a so namenjene komunalnim delavcem, ki urejajo površine ob javnih cestah, ne za domačo uporabo. Če bomo kosili robove ob živi meji, okoli kakšnega drevesa na dvorišču pred hišo, po manjših brežinah, ob garažah ali v manjših sadovnjakih z nekaj drevesi, bo zadoščala 0,75-kilovatna, za večje sadovnjake in višjo travo pa potrebujemo dvokilovatno. »Če imamo na primer pri vikendu ogromno podrasti, kot so leska, divje slive, robide, praprot, ne moremo uporabiti manjše moči kot 2,2 kilovata, saj kosilnica preprosto ne bo mogla tega pokositi, ker nima dovolj vrtljajev. Če bi se nad takšno podrast odpravili z nitkarico z manjšo močjo, bi se začela nitka navijati in motor bi se pokvaril. Za močnejšo nitkarico je torej treba imeti doma res zahteven teren,« razloži Irena Drašler. »Pri močnejših je priložen disk, da lahko naredimo večji odkos trave. Uporabljamo jih ob njivah ali na večjih travnatih površinah. Nekatere bencinske imajo tudi možnost nastavitve dodatnega rezila za obrezovanje drevja in žive meje, vendar so to že večnamenske naprave,« pa pove Dušan Grad.

Električne kosilnice na nitko

Električne kosilnice na nitko ponavadi izberemo predvsem zaradi manjšega hrupa. Motorne so nam­reč za strnjena naselja prehrupne, električne pa ne motijo sosedov. V osnovi so vse enake, delijo se samo po vatih. Če bomo kosili dobro vzdrževano trato oziroma tako imenovano angleško trato, se odločimo za 250- do 300-vatno. Za tršo, večjo, gostejšo travo so najbolj primerne od 350- do 500-vatne. Tisočvatne pa uporabljamo za brežine z višjo travo, med katero se skriva močnejša podrast.

Električne nitkarice imajo lahko kabel za elektriko ali pa so baterijske oziroma akumulatorske. Kosilnico s kablom kupimo, če bomo z njo delali zgolj okoli hiše, do koder seže električni podaljšek. Baterijske oziroma akumulatorske se polnijo približno dve uri, z njimi pa lahko kosimo približno pol ure, zato jih kupimo, če ne kosimo dolgo časa. Predvsem so primerne za urejanje okolice večstanovanjskih stavb. Če imamo v pritličju bloka atrij in ne moremo vleči kabla naokoli oziroma je predaleč do vtičnice, so baterijske najbolj primerne.

Način drže

Zaradi tresljajev motorja je s težjimi kosilnicami na nitko težko dolgo kositi, vendar pretirano dolgo ne moremo delati niti z lažjimi. Če začutimo mravljince in otopelost rok, si moramo odpočiti. Kot pravita sogovornika, ni kakšnih posebnih različic za ženske ali starejše ljudi. Njim svetujejo nakup čim lažjih, približno petkilogramskih, ne najtežjih 12-kilogramskih.

Ker sprednja roka predvsem pri enoročajnih izvedbah zelo trpi, saj z njo kosimo, z zadnjo pa večinoma zgolj prižigamo in ugašamo motor, so na voljo tudi dvoročajne in nahrbtne. Vendar so nahrbtne zgolj motorne, ne električne. Zato pa imajo električne oprtnike. To so jermeni, ki jih damo na ramo, pripnemo koso in si tako olajšamo delo. Z enoročajnimi smo bolj mobilni, bolj gibljivi in laže urejamo brežine ali podobne površine, kjer je treba spreminjati kot ali smer košenja.

Dvoročajne so v obliki kolesarskega krmila, na katerem so vsa upravljala. Z njimi nekoliko laže kosimo, saj krmilo držimo, kot da bi vozili kolo. Motor je za našim hrbtom, z rokami pa zgolj usmerjamo smer košnje levo ali desno. Dvoročajne so dobrodošle, če moramo pokositi malo večje pobočje.

Nahrbtne kose so predvsem težje motorne. Na hrbet si jih oprtamo, da imamo boljše ravnotežje, z njimi lahko delamo dlje. »Bolj smo stabilni, ker imamo ravnotežje na obeh nogah in gremo lahko v klanec. Teža je na sredini hrbta, z rokami pa zgolj držimo koso in kosimo. S takšno kosilnico lahko kosimo v vinogradu, gozdovih ali tam, kjer imamo veliko podrasti,« opiše Drašlerjeva.

Varnost in vzdrževanje

Nitke so pri električnih nitkaricah običajno debele od 1,3 do 1,6 milimetra, pri bencinskih pa lahko tudi do tri milimetre. Debelejše so namenjene za močnejše motorje. Vse so najlonske oziroma iz pvc. Nikoli ne smemo v glavo kosilnice vstaviti druge nitke, kot je predpisana, saj lahko uničimo motor. »Ni pomembno, kolikšna je debelina nitke za določeno travo, je pa zelo pomembno, da je točno določena nitka v določeni električni kosilnici. Nitko zamenjamo tako, da snamemo plastično zaščito pokrova in vzamemo ven vložek z nitko. Kupimo lahko nov vložek z novo nitko in ga zamenjamo ali pa v starega navijemo novo nitko, vstavimo vložek nazaj in zapremo pokrov,« opiše Dušan Grad.

Z vzdrževanjem kosilnice na nitko ni veliko dela. Po košnji jo zgolj očistimo s krtačo. Lažje je, če kosimo na suhem terenu, ker se trava ne oprime nanjo. Pri dvotaktnih bencinskih moramo mešanico po opravilu zliti ven in vedno pred novim opravilom pripraviti novo. Občasno moramo očistiti tudi zračni filter, če je preveč umazan, pa ga zamenjamo. »Drugega vzdrževanja v bistvu ni, razen da jo očistimo in podmažemo, preden jo spravimo čez zimo na suho mesto, nikoli ne na vlažno,« pove Grad.

Za delo z bencinsko nitkarico si moramo čez oči nadeti vizir, pri električni so dovolj zaščit­na očala. Ne smemo kositi v kratkih hlačah ali ohlapnih oblačilih, ampak moramo imeti škornje do kolen in rokavice, saj je izmet trave ali vej in drugega lahko zelo močan. »Kupca vprašam tisoč stvari, da vem, katero kosilnico na nitko naj mu ponudim, potem pa se sam odloči,« za konec doda Irena Drašler.