Z evkaliptusom sem se sama prvič srečala kot brucka na otoku Lokrumu pred Dubrovnikom. A tistih velikanskih dreves z dolgimi srpastimi listi še dolgo nisem povezala z modrozelenimi vejicami, ki so priljubljene za eleganten okras šopkov. Evkaliptusov, ki so doma v Avstraliji in na Tasmaniji, je namreč več sto vrst, oblika in barva njihovih listov pa se zelo razlikujejo.
Nekatere vrste so najmogočnejša drevesa med listavci na svetu. Rastejo na toplem, tudi ob Sredozemlju, a kot piše Robert Brus v knjigi Drevesa in grmi Jadrana, so se v našem in hrvaškem primorju v več kot poldrugem stoletju poskusov z zasajanjem izkazali za zelo trmasta drevesa, ki so se le redko udomačila. Domnevno jih bolj kot preostre zime moti apnenec v tleh.
In kaj imajo ta velikanska drevesa, ki zaradi hitre rasti kmalu dajo les, katerih vršički so hrana koalam, z njihovim eteričnim oljem pa se ljudje že od nekdaj zdravijo, skupnega z zelenjem za šopke? Mlade vejice so zelo dekorativne, pri nekaterih vrstah sedijo listki na njih kot sivomodri cekinčki in lepo dišijo. Ker se s potaknjenci zlahka razmnožujejo in se hitro obraščajo, jih je cvetličarska panoga že pred desetletji posvojila. Zdaj so pravi bum tudi v lonce posajena drevesca ali grmički najbolj dekorativnih vrst evkaliptusa, no tistim, ki jih ponujajo tako na hitro, v vrtnih centrih in na spletu, bi bilo bolje reči sadike.
Lonček z evkaliptusom ni za v stanovanje, saj je pozimi v njem prevroče, zaradi suhega zraka pa bi se listi kmalu začeli sušiti.
Za zunanje posodovke se prodaja več vrst evkaliptusov, najpogosteje pa Eucalyptus gunnii, imenovan modri ali gunov evkalipt, ker je najbolj prezimno trden. Je zimzelena rastlina. Zdržal naj bi temperature do -15 stopinj Celzija, a ker so rastline v loncu, četudi velikem, bolj izpostavljene mrazu, jih je dobro prestaviti v hladno in svetlo prezimovališče, tja kot limone ali oleandre, ali pa v zavetno lego teras in balkonov. Če nizke temperature dolgo vztrajajo, jih lahko ovijemo v koruznico ali kopreno, spomladi pa jih moramo počasi navajati na tople sončne žarke.
Nekateri tudi v celinski Sloveniji preizkušajo, kako se obnese sajenje neposredno na vrt, v zelo zavetno lego. Bolj kot izpostavljenost mrazu je slabost sajenja v vrtna tla možnost, da bodo v naših krajih korenine v mrzlem delu leta dolgo v premočeni zemlji, zaradi česar lahko začnejo gniti. Tako v tem primeru kot pri sajenju v lonce je torej treba poskrbeti za odlično drenažo, zemlja pa naj bo zračna in nevtralna do kisla. Poleti ima evkaliptus rad obilo sonca in vode (brez zastajanja).
In še nekaj: če imate z evkaliptom resen namen in želite drevesce za veliko let, poiščite sadike, ki so bile vzgojene v Sloveniji na prostem. Takšne so prilagojene in odporne. Prodajalec naj ne bo anonimen na spletni strani, temveč naj vam postreže tudi z nasveti za oskrbo rastline. Sami smo po informacijah na spletu našli več zaupanja vrednih.
Evkaliptus proti komarjem
Evkaliptus, posajen v velik lonec, na terasi ali vrtu postavimo v bližini mize ali počivalnikov na terasi. Njegov močni vonj namreč odganja nadležne komarje.