Orhideje: žejne zračne vlage

Danes orhideje, ki so naprodaj na cvetličnem trgu, ne prihajajo iz narave. Iz obetavnih primerkov, pretežno hibridnih križancev, jih s tehnologijo tkivnih kultur namnožijo specializirana podjetja, za katera je to izredno donosen posel. Gre za vegetativni način razmnoževanja, primerljiv s potaknjenci, le da je delček uporabljenega tkiva, ki se razvije v novo rastlino, veliko veliko manjši. V zadnjem času naletimo tudi na orhideje, ki jih prodajajo kot naravne sorte, vendar so prav tako razmnožene z delitvijo rastlin, ki so jih vzgojili v rastlinjakih. Takšne različice rastejo tudi v naravnem okolju, medtem ko je veliko večino preostalih sort s križanjem znotraj vrst ali celo križanjem med vrstami iz različnih rodov ustvaril človek. Cilj žlaht­niteljev je poleg privlačnih cvetov predvsem čim boljša prilagojenost na razmere v stanovanjih. V tem prispevku predstavljamo orhideje iz rodov, ki jih ob primerni oskrbi lahko gojimo tudi doma.

Splošne potrebe

Glavno pravilo pri gojenju vseh orhidej je, da jim moramo zagotoviti razmere, ki se kar najbolj približajo tistim, kakršne imajo v naravi.

– Zračna vlaga: okoli orhidej čim bolj dvig­nemo zračno vlago. V širok podstavek z vodo postavimo manjši podstavek, obrnjen narobe, in nanj lonček z orhidejo; zjutraj jih pršimo po listih, nikoli pa po cvetovih. Stojijo naj čim dlje od ogreval. Falenopsis se nižji zračni vlagi prilagodi z mesnatimi listi s povoščeno povrhnjico, prestreza jo tudi tako, da poganja vedno nove zračne korenine. Orhidejam iz skupine vanda doma najteže zagotovimo visoko zračno vlago; po tej plati so zelo zahtevne tudi katleje. Zavzeti ljubitelji imajo zanje vitrine, ki omogočajo visoko zračno vlago in ustrezno temperaturo.

- Zalivanje: orhidejam najbolj ustreza deževnica, ki v nasprotju z vodovodno vodo ne vsebuje klora in apnenca. Če uporabimo to, mora biti postana, da klor izhlapi, apnenec pa se usede na dno zalivalke. Korenine ne smejo nikoli stati v vodi.

- Svetloba: vse orhideje potrebujejo svetlo mesto, ne smejo pa biti sredi dneva izpostav­ljene neposrednemu soncu. Več kot meter od okna slabo cvetijo.

- Toplota: v nadaljevanju predstavljene orhideje se najbolj razlikujejo glede zahtev po toploti, različnim vrstam ustrezajo različne temperaturne razlike med dnevom in nočjo in med letnimi časi.

- Substrat/lonček/gnojenje: najlaže je orhideje gojiti v lončkih, čeprav mnoge v naravi rastejo priraščene v drevesnih krošnjah, kjer prestrezajo skromna hranila, ki se nabirajo v pazduhah drevesnih vej. V lončkih večinoma rastejo v substratih iz lubja različne debeline, gnojenje pa mora biti zelo skromno (palčke in ampule z gnojilom niso primerne).

Toploljubne orhideje

Falenopsis pripada toploljubnim orhidejam iz ekvatorialnih predelov, a dobro prenaša padce zračne vlage in pomanjkanje svetlobe, zato se v stanovanju dobro obnese. Podobno nezahtevni so dendrobiji tipa phalenopsis (Dendrobium phalaenopsis), katerih cvetovi, ne pa tudi poganjki z listi, spominjajo na falenopsis. V isto skupino lahko uvrstimo dendrobije Sa-Nook, ki so jim na las podobni. Sa-Nook je sicer blagovna znamka križancev, ki so jih ustvarili na Tajskem, žal pa žlahtnitelj ne razkriva, za katero botanično vrsto gre – prav ta podatek je zahtevnejšemu ljubiteju ključna informacija za oskrbo, tu pa jo nadomeščajo skopi »komercialni« podatki o temperaturnem režimu. Toploljubne so tudi vande, vendar jim v stanovanju težko zagotovimo dovolj zračne vlage.

Hladnoljubne orhideje

Cimbidiji, kambrije in dendrobiji tipa nobile sodijo v skupino orhidej s hladnejših območij, ki za ponovno cvetenje nujno potrebujejo obdobje nižjih temperatur med 8 in 15 stopinj Celzija. Ko se začnejo odpirati prvi popki, jih lahko prestavimo v toplejši prostor.

Orhideje kot rezano cvetje
• V vazi najdlje zdržijo cvetna stebla cimbidija (celo štiri do šest tednov, če nam uspe kupiti sveža), druge orhideje se z njim ne morejo primerjati. Cvetoče falenopsisove vejice bodo zdržale teden do dva, enako čeveljčki in oncidij, medtem ko bodo katleje in ondotoglosum začeli veneti po tednu dni.
• Dlje se obdržijo cela cvetna stebla kot posamični cvetovi.
• Če nam rezane orhideje delujejo povešeno, stebla za nekaj minut potopimo v vodo s temperaturo 37 stopinj Celzija.
• Preden damo orhideje v vodo, stebla poševno prirežemo za 1 do 2 cm z ostrim nožem, po možnosti to storimo v vodi. Vaza naj bo do polovice napolnjena z vodo.
• Orhideje naj ne bodo na neposrednem soncu, čim dlje od ogreval in zorečega sadja.
• Dlje časa bodo lepe v hladnejših prostorih, med 10 in 15 stopinjami, ne smemo pa jih izpostavljati mrzlemu pišu ob zračenju.
• Dvakrat na teden prirežemo stebla in zamenjamo vodo.

Orhideje z vmesnih območij

Vmesna stopnja med orhidejami, ki jim ustrezajo hladnejše temperature, in toploljubnimi falenopsisi so venerini čeveljčki, oncidiji in katleje. Ti potrebujejo več svetlobe kot falenopsisi, če želimo, da bodo cveteli.

Falenopsis

Orhideje Phalaenopsis postavimo ob svetlo okno, zaščiteno pred opoldanskim soncem (vzhodno, tudi severno okno); zalivamo red­no, a šele, ko je substrat v lončku presušen, korenine ne smejo stati v vodi. Prijajo jim temperature med 18 in 24 stopinjami, poleti več. Varovati jih moramo pred hladnim zrakom ob zračenju – to je razlog za odpadanje popkov; če jih kupujemo pozimi, jih prenašamo dobro zavite. Da bi cvetele, večinoma ne potrebujejo obdobja nižjih temperatur.

Čeveljčki

Kot lončnica se najpogosteje prodajajo čeveljčki iz rodu Paphiopedilum, v toplem stanovanju laže oskrbujemo tiste z lisastimi listi, ker potrebujejo manjše temperaturne razlike. Postavimo jih na svetlo mesto, zaščiteno pred soncem (razen pozimi). Cvetenje spodbudimo s tem, da jih pozimi preselimo v svetel neogrevan prostor, kjer ponoči temperatura ne pade pod 15 stopinj, ko nastavijo cvetove, jih lahko prenesemo na toplo. Po cvetenju počivajo, v tem času jih manj zalivamo. Poleti so lahko na vrtu v senci. 

Cimbidij

Cimbidij (Cymbidium) potrebuje veliko prostora in visoko zračno vlago, od pozne pomladi do jeseni je lahko na vrtu v senci, dokler se ponoči ne shladi pod 8 stopinj. Takrat ga prestavimo v svetel neogrevan prostor s temperaturo od 8 do 12 stopinj, manj zalivamo in minimalno gnojimo, dokler ne požene cvetnih stebel. Ko se več kot pol popkov odpre, ga lahko prenesemo na toplo. Če je čez zimo v ogrevanem prostoru, ne cveti. Čez poletje ga obilneje zalivamo.

Dendobiji tipa nobile

Podobne razmere kot cimbidiju prijajo dendrobiju tipa nobile (Dendrobium nobile), ki ima cvetove v šopkih vzdolž podolgovatega omesenelega dela stebla (to je skladišče hrane in vode za hladnejši čas). Od pozne pomladi do jeseni, dokler se nočne temperature ne spustijo pod 5 stopinj, je lahko na prostem, potem ga prestavimo v svetel prostor s temperaturo od 8 do 12 stopinj. V hladnem obdobju ga ne zalivamo, sicer ne bo cvetel. Nič hudega ni, če mu med mirovanjem odpade veliko listov. Med cvetenjem je lahko v prostoru s temperaturo od 18 do 24 stopinj.

Katleje

Katleje (rod Catleya) so zahtevne, ker potrebujejo med rastno dobo ob visokih temperaturah visoko zračno vlago, zato jih moramo imeti na takšnem mestu, da jih lahko vsakodnevno pršimo, tudi na prostem. Ljubijo obilo svetlobe, a ne neposred­nega sonca, zato jih lahko poleti obesimo med drevesne veje. Vrste se razlikujejo po tem, kolikšno obdobje mirovanja potrebujejo od jeseni naprej. Temperatura med mirovanjem ne sme pasti pod 13 stopinj, zalivamo jih pičlo, največ dvakrat na mesec. Od pomladi naprej, ko rastejo novi poganjki, je primerna temperatura med 18 in 24 stopin­jami, zalivamo pogosteje.

Oncidij

Oncidiji (Oncidium) in njihovi križanci potrebujejo veliko posredne svetlobe, največ pa jeseni in pozimi. Večinoma cvetijo jeseni ali zgodaj spomladi. Prija jim vsakodnevno rošenje. Pozimi jih imamo v svetlem neogrevanem prostoru s temperaturo od 14 do 16 stopinj, od pomladi naprej pa so lahko v top­­lejših bivalnih prostorih. Po cvetenju potrebujejo počitek z manj zalivanja, med rastno dobo se substrat ne sme izsušiti, zato zalivamo pogosto, a poskrbimo za drenažo.