Znanstveniki, ki se pod okriljem Kraljevega hortikulturnega združenja v Veliki Britaniji (RHS) osredotočajo na raziskave, kako s hortikulturo izboljšati zdravje ljudi in narave, so izmerili, da Cotoneaster franchetii prestreže kar petino več emisij kot žive meje iz drugih rastlin, zato je idealen za sajenje ob najbolj obremenjenih prometnicah. Po besedah dr. Tijane Blanusa, vodje raziskave, so bile na takšnih mestih najučinkovitejše grmovnice s prepletenimi, neprehodnimi krošnjami ter grobimi in dlakastimi listi, med katerimi se je najbolje odrezala franchetova panešplja. »Pokazalo se je, da meter vzdrževane žive meje iz te grmovnice v tednu dni nevtralizira onesnaženje, ki ga naredi avto v 800 kilometrih vožnje,« je navedla. Za območja, kjer je ključnega pomena spodbujanje biotske raznovrstnosti in opraševalcev, pa bi bila bolj priporočljiva kombinacija z drugimi vrstami žive meje. 

Super rastline iz vsakdanjega okolja

Kot so pri RHS ugotovili z drugo raziskavo, ki so jo opravili med Londončani, jih 60 odstotkov poroča o težavah zaradi onesnaženega zraka, le 4 odstotke pa jih pomisli, da bi bilo mogoče tega in podobne okoljske probleme blažiti s pomočjo rastlin.

Med vsakdanjimi spremljevalkami človekovega bivalnega okolja so tako znanstveniki RHS prepoznali že več »super rastlin« z edinstvenimi lastnostmi, ki v kombinaciji z drugo vegetacijo prinašajo velike okoljske koristi in zagotavljajo habitat za prosto živeče živali. Poleg franchetove panešplje so v tej skupini tudi bršljan, glog in kalina. Z bršljanom obraščene stavbe so veliko manj izpostavljene poletnemu pregrevanju, koreninski sistem gloga in kaline pa pomaga ublažiti zastajanje vode ob močnih nalivih. 

Svet panešpljic

Zimzelene, pa tudi listopadne panešpljice imajo pri urejanju zelenih površin pomembno vlogo tudi pri nas, njihovi glavni aduti so gosto, temno zeleno, po večini drobno listje, gosta razrast in rdeči plodovi, ki polepšajo življenje pticam in imajo okrasno vrednost.

!!galerija!!

Poznamo vrste panešpelj, ki so povsem polegle in so izvrstne za obraščanje in utrjevanje brežin, pahljačasto rastoče ter grme različnih višin, vse pa so trdožive rastline, ki potrebujejo malo nege, niso zahtevne za tla, godi pa jim sonce. Negativna lastnost je to, da so lahko panešplje gostiteljske rastline za rastlinsko bolezen hrušev ožig, ki je v minulih desetletjih večkrat prizadela slovenske sadovnjake.

Cotoneaster franchetii  ali franchetova panešplja, ki izhaja iz Daljnega vzhoda, je košata zimzelena do listopadna grmovnica, ki zraste do tri metre visoko in ima lokasto upognjene goste veje. Cveti poleti, iz socvetij pa se razvijejo drobni rdeči plodovi.