Domovina zgodnega zimskega cveta (Chimonanthus praecox) je Kitajska. Ta listopadna grmovnica visoke pokončne rasti nas že od decembra preseneča s prikupnimi, zvonasto oblikovanimi močno dišečimi cvetovi nežno rumene barve, ki vztrajajo do konca marca. Zimski cvet ni zelo občutljiv, zato je primeren tudi za celinsko Slovenijo, če mu namenimo sončna in zavetrna mesta. Ima pa neljubo lastnost, da lahko začne cveteti šele dobro desetletje po sajenju.

Med najbolj znanimi pozimi cvetočimi grmovnicami so nepozebniki (Hamamelis), ki samoniklo rastejo v vzhodni Aziji in Severni Ameriki, v vrtove pa se pogosteje sadijo hibridni nepozebniki, sorte, ki so jih s križanjem ustvarili vrtnarji. Med njimi je bila tudi v Belgiji živeča Slovenka Jelena de Belder, ki je med drugim ustvarila sorti 'Dia­ne' z bakreno rdečimi in 'Jelena' z rumeno-oranžnimi cvetovi. Zgodnje vrste in sorte nepozebnika zacvetijo že decembra, druge šele na prehodu zime v pomlad. Gole veje nosijo zlato rumene, bakreno oranžne ali rdeče cvetove z ozkimi venčnimi listki. Ko se ogreje, so cvetovi videti kot razkuštrani barviti cofki, v hudem mrazu pa se cvetni lističi zvijejo skupaj kot polžek ali kameleonov rep. Nepozebnik je tudi na naslovni fotografiji tega prispevka.

V slovenskih vrtovih je rožnato cvetoča bodnantska brogovita (Viburnum x bodnantense) kar pogosta. Na grmu visoke in pokončne rasti se lahko cvetovi odpirajo vse od konca oktobra do aprila. Preden ta listopadni grm jeseni ogoli, vzbuja pozornost zaradi rdečevijoličastih listov. Zanimivi so tudi vinsko rdeči popki socvetij. Bodnantska brogovita ni zelo občutljiva, prijajo ji toplejše, a vlažnejše lege, da je ne prizadene zimska suša.

Zimski jasmin (Jasminum nudiflorum) je listopadna grmovnica, ki zacveti pred olistanjem na prehodu iz zime v pomlad, na toplih rastiščih že sredi zime. Ima drobne zlato rumene cvetove, ki sedijo na steblih. Ker cveti na lanskih poganjkih, ga ne smemo preveč obrezovati. Ko nastopi zmrzal, cvetovi pomrznejo, a se ob otoplitvi odprejo novi. Sama v Ljubljani že prve dni februarja uživam v pogledu na cvetoči sosedov zimski jasmin, ki raste v balkonskem koritu v kotu med dvema fasadnima stenama. Tudi sicer velja, da ga sadimo na mesta, kamor se pozimi sonce najbolj upre. Ponekod ga gojijo kot grm z usločenimi visečimi poganjki, drugod kot vzpenjavko ob opori.

V nasprotju z navadno mahonijo, ki cveti spomladi, je njena pozimi cvetoča sorodnica, sorta 'Winter Sun', v Sloveniji precej redka. Od navadne mahonije se razlikuje po zelo dolgih zvezdasto razporejenih klasastih socvetjih, ki so dolga tudi do četrt metra in ki močno dišijo. Tudi rast te zimzelene sorte je manj kompaktna kot pri navadni mahoniji, listi so tanjši in bolj podolgovati, zato je tudi občutljivejša od običajne mahonije. Na celini je primerna le za zelo zavetne lege.