Povešava okrasna drevesa – od kod tako zasoljene cene sadik

Krošnje v naravi rastočih dreves so različne oblike, med seboj se zelo razlikujejo iglavci od listavcev, vendar je oblika tudi pri listavcih zelo raznolika: veje se razraščajo pod različnim kotom, nekatere krošnje so ozke, stebraste oblike, spret druge, kot pri pahljačastem javorju, bolj razprostrte, povešava oblika, ki jo najbolj poznamo pri vrbi žalujki, pa je redkost. A med okrasnim drevjem v parkih in vrtovih lahko pogosto vidimo povešajoča se drevesa, ki so rezultat igre narave ali posegov človeka. In kaj morate vedeti, preden se odločite za drevo s povešavo krošnjo?

V naravnem gozdu v Franciji in Nemčiji rastejo ponekod nenavadne bukve: veje se ne obračajo proti nebu, temveč se povešajo k tlom. Imajo cele slapove padajočih tanjših vej. Listi, popki in mladi poganjki so enaki kot pri običajnih bukvah, drugačna je le rast drevesa kot celote. Toda iz semen povešave bukve zrastejo čisto navadne bukove mladike.

Igra narave, mutacija, povzroči povešavo rast

Gre za igro narave, mutacijo, ko se geni v nekaterih celicah spremenijo in vplivajo na nadaljnjo rast drevesa. Pojav je v naravi znan pri različnih drevesnih vrstah, s katerimi se je narava zaradi zunanjih vplivov ali nepojasnjenih razlogov poigrala. Takšna drevesa, navadno velika, so pogosto umeščena v parke, manjša povešava drevesa pa so priljubljena tudi v zasebnih vrtovih in atrijih. Ta niso prinesena iz narave, temveč so jih vzgojili v drevesnicah tako, da so na deblo običajne vrste cepili poganjke mutirane rastline. Njihova velikost je odvisna od tega, kako visoko na deblu so jih cepili, oblika rasti pa pogosto tudi od nadaljnje vzgoje (z usmerjanjem in privezovanjem poganjkov). V glavnem pa gre za manjša ali zelo počasi rastoča drevesa.

Povešena siva atlaška cedra v arboretumu Rudolfa Brezavščka v Ročinju. Foto Leon Vidic

Danes žal mnogi graditelji hiš med potjo do novega doma zanemarijo zunanjo ureditev – najprej hiša, parkirišče, s potrebo po urejenosti pride nato ravna trata, obkrožena z živo mejo iz ameriškega kleka, bolj »ambiciozni« zasadijo na še povešavo cedro ali kakšno drugo povešavo vrsto, ki neredko deluje izumetničeno.

Kam sodi povešavo drevo, da ne deluje izumetničeno

Pomembno je, da se videz dreves na neki način poveže z okolico, posebej v vaškem okolju ali kje na robu gozda tako tuje delujejo modrosrebrni iglavci povešave rasti. Bolj nenavadne vrste drevja si lahko privoščimo v ograjenem mestnem vrtu. Zaradi omejenosti urbanih vrtov se lastniki radi odločajo za povešava drevesa, ker so majhna ali zelo počasi rastoča.

Povešava murva. Foto: Bonnie Donovan/Shutterstock

Za drevesa s povešavo krošnjo so značilne mehke, mlahave mlade vejice, ki lahko padajo proti tlom, takšno obliko imajo lahko tudi starejše veje. Pri nekaterih rastejo tudi debelejše veje skoraj navpično navzdol, pri drugih se kaskadno spuščajo (povešava japonska češnja) in tvorijo širok dežnik. Pri mnogih vrstah obliko začetne rasti usmerjajo v drevesnicah.

Preden pa si denimo omislimo listopadni povešavi listavec, si v vrtnarijah oglejmo obliko gole krošnje, morda nam pozimi ne bo več tako všeč … Sicer pa so v krajinskem oblikovanju povešava drevesa večinoma soliterna (stojijo sama), da pritegnejo pogled ali pozornost. Ali jih bomo uporabili za središčno točko vrta, je seveda odvisno tudi od njihove velikosti. Dobro je imeti koncept, v katerem jih bomo vizualno povezali z drugimi rastlinami.

Povešava češnja s kaskadnimi vejami. Foto Bonnie Donovan/Shutterstock

Od manj kot sto do več kot tisoč evrov

Hortikultura pozna povešave različice pri nepregledni vrsti dreves, tako pri iglavcih kot pri listavcih: med najbolj razširjenimi so povešave cedre, povešave smreke, povešave bukve, povešave okrasne češnje, povešave vrbice, skrivenčene leske, omislimo si lahko celo povešavo murvo, brezo, ginko, brest in celo povešavo okrasno hruško …

Najpogosteje so povešava okrasna drevesa v prodaji rezultat cepljenja povešajočih se poganjkov (z mutirane rastline) na deblo običajne, nepovešajoče se sorte. Cena lepih, že razraščenih sadik je kar zajetna (od manj kot sto do več kot tisoč evrov) in je odvisna od tega, koliko let so vzgajali sadiko v drevesnici, kako visoko je steblo, na katero je cepljena krošnja, do tega, koliko truda so vložili vanjo: to pomeni od skrbi za bujen koreninski sistem do oblike krošnje (usmerjanje, privezovanje, podpora). Tako lahko med povešavimi cedrami kupimo takšne s strmo navzdol obrnjenimi vejami do takšnih v obliki dežnika. Pred nakupom se moramo obvezno pozanimati, kakšno končno velikost ter obliko nadaljnje rasti lahko pričakujemo in s čim lahko na slednjo sami vplivamo.

Povešava češnja. Foto: Alistair Mclellan/Shutterstock

Kot rečeno, je mesto cepljenja odvisno od želene velikosti drevesa (navadno od 2 metra naprej). Cepljena drevesa v vrtnariji vzgajajo najmanj dve leti, da se cepljena mesta zarastejo, da cepljeni del po možnosti oblikujejo v več vrhov ali da že delno zasnujejo bodočo obliko rasti.

Te mlade in močne rastline običajno prvih nekaj let preživijo na polju, da se razvijajo na soncu, vetru in vremenu in so prilagojene na lokalno klimo. Nato jih izkopljejo in presadijo v velike lonce, prodajo jih šele čez najmanj eno leto. Ko kupujemo drevo v slovenski drevesnici, se pozanimajmo, koliko let je preživelo pri njih in ali je bilo mogoče uvoženo šele pred kratkim (neprilagojene so sadike z atlantskega območja).

Povešava bukev je veliko parkovno drevo. Foto Traveller70/Shutterstock

Najpogostejše vrste

V prodaji povešavo rastoča drevesa spoznamo tako, da imajo poleg latinskega vrstnega imena najpogosteje zapisano besedo pendula (povešav) ali angl. weeping (jokajoč), če je to zapisano kot del imena v ’enojnih’ narekovajih, gre za sortno ime.

Povešena siva atlaška cedra (Cedrus atlantica ’Glauca Pendula'): navadno je manjše, povešeno in izredno počasi rastoče zimzeleno drevo, ki zraste od tri do šest metrov v višino. Če veje tega iglavca usmerjamo vodoravno ali če je takšna naravn​a rast, lahko doseže od pet do sedem metrov v širino. Poganjki imajo temno zelene in svetlo sive tanke bodičaste iglice, dolge od dva do tri centimetre. Velja za nezahtevno, trpežno, dolgo živeče in prilagodljivo drevo, ki uspeva tudi v urbanih okoljih.

Povešava himalajska cedra (Cedrus deodara ‘Pendula’): iglavec, ki zraste v višino od dva do pet metrov. Iglice so modrikasto zelene (na videz je drevo bolj zeleno od sive altaške cedre), veje se prevešajo do tal.

Povešavi bresti. Foto: Marinodenisenko/Shutterstock

Povešava japonska češnja (Prunus subhirtella ’Pendula’): navadno doseže premer krošnje do štiri metre. Ima rahlo povešave veje, ki dajejo videz kaskad. Listje je eliptične oblike, zeleno, nekoliko večje kot pri drugih japonskih češnjah. Letna rast doseže od 20 do 30 centimetrov. Obstajajo tudi druge vrste povešavih češenj z nekoliko drugačno krošnjo, kot npr. Prunus serrulata 'Kiku-Shidare-Zakura'.

Povešava bukev (različica z zelenim listjem Fagus sylvatica 'Pendula', rdečelistna Fagus sylvatica 'Purpurea Pendula'): najbrž je najmogočnejše povešavo drevo, saj lahko zraste v višino in širino 15 do 20 metrov. Takšna z mogočno polkrožno povešavo krošnjo so poleg parkov primerna le za zelo velike vrtove, najlepša so kot soliterna drevesa. Obstajajo pa tudi sadike, ki zrastejo v manjše povešave bukve, a njihova oblika ni tako pravilna.

Japonski pahljačasti javor. Foto: Liz Farmer Bedard/Shutterstock

Še nekaj povešavih drevesnih vrst in sort: povešava iva (Salix caprea ‘Pendula’ ), povešava japonska vrba (Salix integra ´Pendula´), povešavi ginko (Ginkgo biloba ‘Pendula’), povešavi brest (Ulmus pendula 'Mauro'), povešava breza (Betula pendula 'Youngii'), povešava murva (Morus alba 'Pendula') in povešava okrasna hruška (Pyrus salicifolia ‘Pendula’).