S potikanjem zelenih, olesenelih ali na pol olesenelih poganjkov rastline v substrat, v katerem se bodo v nekaj tednih ukoreninili, dobimo rastlino z enakimi lastnostmi, kot je bila izvorna. Postopek se uporablja za mnoge okrasne in zeliščne grmovnice, balkonsko cvetje, pri vrtičkarjih je pogost tudi za razmnoževanje vrtnic.
Večina vrtnic se s potaknjenci zlahka ukorenini, tiste, ki težko razvijejo dovolj močan koreninski sistem, pa raje razmnožimo s cepljenjem (pogosto so takšne hibridne čajevke).
Poleti in zgodaj jeseni za potaknjence narežemo zelene (tj. letošnje) poganjke, ki so za svinčnik debeli in imajo od 3 do 5 spečih očes. To so mirujoče zasnove brstov, ki se skrivajo v pazduhi listnega peclja. Če se bo potaknjenec prijel, bo iz enega ali več očes spomladi odgnal nov poganjek. Poganjke, ki bi morebiti odgnali že pred zimo, moramo odstraniti, saj bi čez zimo verjetno pomrznili.
Velja, da se najhitreje ukoreninijo poganjki vrtnic takoj ali kmalu po cvetenju. Vendar za potaknjenec s poganjka ne odrežemo prav vrhnjega dela, temveč odrežemo cvet in steblo do prvega zdravega lista.
Poganjke za potaknjence je dobro nabrati v ne prevročem dnevu, vrtnice moramo nekaj dni pred tem redno zalivati. Primerni so samo zdravi poganjki brez znamenj bolezni na listih. Če jih ne nameravamo posadili takoj, jih shranimo v hladilniku v vlažni krpi in PVC-vrečki.
Potaknjence posadimo v rastni substrat za potaknjence ali v humozno vrtno zemljo z dodatkom peska, ki preprečuje zbitost. V prst na vrtu ali v lončku potisnemo spodnji del poganjka z 1 do 2 spečima očesoma (list in pecelj prej odstranimo), 2 do 3 očesa pa naj ostanejo nad zemljo. Listov pri teh ne odstranimo, saj jih bo potaknjenec potreboval za fotosintezo. Seveda pri sajenju pazimo, da so narezani poganjki obrnjeni v enako smer, kot so rasli (ne postavimo jih na glavo).
Če jih posadimo več, se med seboj ne smejo dotikati, med njimi naj bo vsaj nekaj centimetrov prostora, da se koreninice ne bi prepletle, saj bomo potaknjence pozneje presadili na stalno mesto.
Verjetnost in hitrost ukoreninjenja sta večji, če spodnji del potaknjenca poprašimo z namenskim hormonom za lažje ukoreninjanje. Povrhnjico tistega dela potaknjenca, ki bo šel v zemljo, lahko tudi popraskamo z nožem, kar prav tako pospešuje ukoreninjanje.
Del vrta, kamor jih bomo sadili, ali mesto, kamor bomo postavili lončke, naj bosta v senci. Substrat mora biti ves čas vlažen, v vročih dneh je priporočljivo pršenje potaknjencev z vodo, lahko pa nadnje poveznemo PVC-vrečko ali odrezano plastično steklenico, ki bosta preprečevali izsušitev tkiva. Potaknjenci bodu ukoreninjeni čez 4 do 6 tednov. Konec jeseni ali v začetku zime jih bomo lahko presadili na stalno mesto na vrtu in jih zaščitili s smrečjem.
Na spletu najdete tudi »strokovne« nasvete, kako ukoreninjati potaknjence vrtnic s pomočjo krompirja, celo banane. Pri tem načinu se spodnji del potaknjenca zapiči v krompirjev gomolj, vse skupaj pa posadi v zemljo. Krompir naj bi potaknjencu zagotavljal hranilne snovi, s svoje sočnostjo pa preprečil izsušitev.