Razmnoževanje z zelenimi in pololesenelimi potaknjenci

Zeleni potaknjenci

Za potaknjence okenskih in balkonskih rastlin so primerni zeleni vršički zdravih poganjkov. Odrežemo jih tako, da meri vsak le 4 do 5 cm v dolžino. Pri nageljčkih so lahko daljši. Dno potaknjenca pomočimo v hormonski pripravek za lažje ukoreninjenje. Najpreprosteje je, da kupimo multiplošče in v vsako gnezdo potaknemo po en vršiček. 

Prst za potaknjence je najbolje kupiti. Če jo pripravimo sami, ji moramo dodati pesek za boljšo zračnost. V zbiti zemlji potaknjenci radi gnijejo. Sicer pa mora biti prostor, kamor jih postavimo, svetel in zračen. Pri temperaturi od 18 do 20 stopinj Celzija se korenine hitro razvijejo. Ko pogledajo skozi odprtine na dnu multiplošče, potaknjence presadimo v lončke. Temperaturo znižamo na 12 do 16 stopinj Celzija. 

Vendar so nekatere balkonske rastline toplotno zahtevnejše in potrebujejo ves čas vzgoje novih sadik nekoliko višjo temperaturo. Take so torenija, moljevka in novogvinejska vodenka, ki jim je dovolj toplo le v prostoru, v katerem je 18 stopinj Celzija. Približno tri tedne po presajanju v lončke rastlinice prvič vršičkamo (odščipnemo vršiček). S tem pospešimo rast stranskih poganjkov. 

!!galerija!!

Pololeseneli potaknjenci

Poznamo tudi pololesenele in olesenele potaknjence. Ob koncu poletja s pololesenelimi potaknjenci razmnožimo številne grmovnice in iglavce. Pololeseneli potaknjenci imajo lahko »peto« (košček lesa in lubja pri dnu). Iglavce razmnožujemo s potaknjenci, ki smo jih z roko odtrgali z vejice. Imeti morajo »peto«, ki poveča površino pri dnu potaknjenca, kjer se razvijejo korenine.

Podobno kot pri drugih rastlinah naj bodo tudi potaknjenci iglavcev z zdravih rastlin. Izberemo dobro rastočo vejo in odtrgamo letošnji poganjek, ki postane potaknjenec. Tvorbo naravnega hormona, ki pospešuje ukoreninjenje, spodbudimo tako, da potrgamo spodnje vejice pri dnu potaknjenca. Ostanejo le še zgornje. Ukoreninjenje pospešimo tudi s hormonom za polzrele potaknjence (kupimo ga v kmetijski apoteki). 

V cvetlične lončke nasujemo zračno mešanico za potaknjence (vsebuje zrnca perlita). Na vrhu naj bo tanka plast perlita ali drobnega peska. Lonček prekrijemo s tanko prozorno folijo, ki smo jo pritrdili z vrvico ali gumico. Potaknjenec potisnemo skozi folijo. Lončke postavimo na svetlo okensko polico ali pa v hladno gredo. Skrbimo za dobro zračnost hladne grede, v zelo sončnem vremenu okna zasenčimo. Zalivamo bolj malo, vendar toliko, da je substrat stalno nekoliko vlažen. Potaknjenci se ukoreninijo do sredine jeseni. Takratjih presadimo na gredico. Na stalno mesto jih presadimo naslednjo jesen, oziroma ko imamo pripravljeno gredico. 

Na podoben način kot iglavce, se pravi s pololesenelimi potaknjenci, lahko konec poletja razmnožujemo tudi številne grmovnice. Nekatere se laže ukoreninijo, če imajo potaknjenci peto. Pri drugih (brogovita, spireja, skimija, okrasni ribez, pirakanta aliognjeni trn, petoprstnik, nepravi jasmin, kalina ali liguster, kerija, krčnica, jasmin, bodika, resa, relika, dren, panešpljica, japonska kutina, budleja, češmin, avkuba) pa jih pripravimo tako, da pololesenel poganjek odrežemo pod zadnjim primernim kolencem (členkom). V obeh primerih so potaknjenci dolgi približno od 2 do 10 cm (pri resi od 2 do 4 cm). S polzrelimi potaknjenci razmnožujemo tudi vzepnjalke, kot so glicinija, kovačnik, bignonija in klematis. Liste pri dnu potaknjenca odstranimo, preostale pa po potrebi do polovice odrežemo.