Rumenenje listov pri sobnih rastlinah – 6 razlogov zanj

Rumene liste čim prej porežemo, saj so lahko okuženi ali so na njih škodljivci, pa tudi videz rastline kvarijo. Izjema naj bo le kak rumeneči spodnji list med cvetenjem falenopsisa, ki ga je »orhideja« žrtvovala, da je iz njega »prehranila« cvetove. Odstranimo ga šele, ko je suh kot papir.

Smo za rumenenje listov na sobnih rastlinah vedno krivi sami? Večinoma, če smo domov prinesli zdravo in kakovostno rastlino. Včasih pa se predvsem pri poceni sezonskih lončnicah zgodi, da so bile prehitro razmnožene in razsajene v premajhne lončke z nekakovostnim substratom in torej niso dobile dovolj dobre popotnice za razvoj.

V nadaljevanju si oglejmo najpogostejše razloge za rumenenje listov, ki sobne rastline doletijo v naši oskrbi.

Preveč zalivanja

Strokovnjaki za sobne rastline opažajo, da jim ljubitelji naredijo največ škode s preobilnim zalivanjem. Najbolj je narobe, če voda po več dni stoji v podstavku ali okrasnem lončku, in ker korenine nimajo zraka, začnejo gniti. Stanje v vodi ustreza le zelo redkim, denimo papirovcu (ciperusu). Večina sobnih rastlin resda izvira iz tropskega gozda, kjer je veliko vlage, predvsem zračne, a padavinska voda z območja korenin hitro odteče. Rumenenje listov pri preveč zalitih rastlinah se večinoma pokaže, ko korenine že gnijejo. To zlahka preverimo: koreninski splet potegnemo iz lonca, in če so korenine črne, mokre, če se nam v roki drobijo, se pretrgajo ali celo zaudarjajo, moramo odrezati vse propadle dele in pustiti le svetle vitalne dele korenin. Preveč vode na koreninah pogosto izzove še glivično bolezen, zato je zdravljenje rastlin negotovo, a se splača poskusiti.

Rastlina, ki je trpela pomanjkanje hranil in svetlobe. FOTO: Les Images/Shutterstock

Premalo zalivanja

Podobno listi porumenijo, če rastlino drastično premalo zalivamo. Tudi o tem se prepričamo po koreninah. Če so te suhe, če imajo le še redkokje svetlo čvrsto tkivo, ko jih prerežemo, propadajo zaradi pomanjkanja vode. Odrežemo vse mrtve korenine in propadle liste in rastlino posadimo v nov substrat.

Na pogostost zalivanja poleg vrste rastline vplivajo tudi temperatura in zračna vlažnost prostora, material, iz katerega je lonček, in sestava substrata, zato moramo na začetku dobiti občutek, kdaj prst tudi v globini ni več vlažna in rastlina spet potrebuje vodo. Tedensko preverimo vlažnost tako, da v zemljo porinemo kazalec. Če ta ostane suh, rastlino zalijemo. Večinoma lončnice pozimi zalivamo veliko manj kot poleti. Pri kaktusih in sočnicah pozimi pustimo, da se prst popolnoma izsuši. Če je v prostoru hladno, jih celo zimo pustimo pri miru, zalijemo le, če se listi ali deli rastlin začnejo gubati. Pozanimati se moramo tudi o naravnem ciklu rasti določene lončnice.

Mrzel prepih

Mnogim rastlinam škodijo vdor hladnega zraka v prostor s prepihom, prenašanje iz trgovine pozimi brez zaščite. Tako ranljive so denimo orhideje, božične zveze, med znane občutljivce, ki ne marajo mrzlega prepiha (pa tudi suhega zraka ne), sodi fikus benjamin, katerega listki utegnejo po takšnem dogodku v kratkem času porumeneti in se osuti. Benjamin se sicer obraste, če lepo skrbimo zanj, a če je dolgo v nepravih razmerah, se izčrpa.

Fikus benjamin je občutljiv na mrzel prepih in na suh zrak. FOTO: New Africa/Shutterstock

Suh zrak

Fikus benjamin navajamo tudi kot sobno rastlino, ki zelo trpi, če je zrak v sobi suh, pogosto ta dejavnik spremljajo previsoke temperature (ustreza mu od 15 do 20 st. Celzija). Oboje povzroča rumenenje listov. Iz enakih razlogov se osuje tudi sobna praprot. Pravzaprav je zrak centralno ogrevanih prostorov v naših domovanjih za rastline praviloma presuh, a nekako preživijo. Zračna vlažnost v tropskih in subtropskih gozdovih, od koder izhaja večina sobnih rastlin, je navadno med 70 in 90 odstotki, v mnogih stanovanjih pa je celo pod 40 ali 30 odstotkov. Zato je dobro, da rastline dnevno pršimo, še bolje je, če jih postavimo na pladenj z vlažnim prodom ali zrnci ekspandirane gline (glinopor). Gladina vode mora biti vedno pod vrhom gramoza ali granulata, smisel je, da postopoma izhlapeva in povečuje zračno vlažnost okrog rastlin.

Sončni ožigi

Rastline na okenski polici imajo rjavkaste ali rumeno obarvane liste, ki postopoma odpadajo. V večini primerov niso bolne, so le postavljene preblizu okenskega stekla. Pozimi to pomeni, da se listi, ki se dotikajo šipe, podhladijo, medtem ko poleti dobijo sončne ožige, ki se začnejo kot rjava lisa na listu, pozneje pa začne okolica lise rumeneti.

Rumenenje listov zaradi sočnega ožiga. FOTO: Boyloso/Shutterstock

Kloroza

Eden pogostih razlogov za rumenenje (ali svetlenje) listov je pomanjkanje hranil, najpogosteje dušika, železa, magnezija in kalija, pri čemer listne žile dalj časa ohranijo zeleno barvo kot preostali obledeli del listnih ploskev.