Poleg tega, da so dnevi pozimi kratki in rast­line ne dobijo veliko svetlobe, so naša stanovanja pretopla, centralna kurjava pa izsušuje zrak. Vse to še zdaleč niso ugodne življenjske razmere za sobne rastline, katerih dom so tropski gozdovi. Zato moramo biti pri njihovi negi pozimi veliko bolj pozorni in previdni.

PREBERITE ŠE: TO RASTLINO BI MORALI IMETI V SVOJEM DOMU GLEDE NA ASTROLOŠKO ZNAMENJE

Pomanjkanje svetlobe – V še tako svetli sobi je pozimi intenzivnost svetlobe zelo nizka. Listnate rastline se bodo temu prilagodile, saj se tudi rast upočasni, cvetoče sobne rastline in lončnice pa prestavite k oknu, saj sta kakovost cvetov in čas cvetenja odvis­na od svetlobe.

Previsoka temperatura – Ker sta količina svetlobe, ki pade na liste, in količina vlage v prostoru precej manjši kot na prostem, je potreba po temperaturi veliko nižja, kot bi predvidevali. Večini neobčutljivih rastlin ustreza temperatura med 12 in 23 stopinjami Celzija. Nižja ko je, lepše bodo uspevale. Zlasti cvetoče lončnice bodo dalj časa cvetele, če bodo v prostoru s temperaturo okoli 15 stopinj. Ugaja jim tudi, če se temperature ponoči spustijo še za nekaj stopinj, a ne preveč, saj jim to povzroči prevelik šok. Kaktusi in sočnice so izjema, saj je njihov dom puščava, kjer so ta nihanja zares ekstremna.

Če imate talno ogrevanje, rastline, ki so na tleh, dvignite za nekaj centimetrov. Pod lonec podstavite 10 cm debel kos lesa, stiropor ali kaj podobnega.

Zalivanje – Večino listnatih rastlin pozimi zalivamo veliko manj. Ker je količina vode odvisna tudi od velikosti lonca, velikosti in vrste rastline, površine listov ter sobne temperature, je najbolje, da enkrat na teden preverimo vlažnost tako, da v zemljo porinemo kazalec. Če ta ostane suh, rastlino zalijemo. A vseeno so izjeme. Pri kaktusih in sočnicah pozimi pustimo, da se prst popolnoma izsuši. Če je v prostoru hladno, jih celo zimo pustimo pri miru, zalijemo le, če se listi ali deli rastlin začnejo gubati.

Druga skrajnost so rastline, ki potrebujejo zelo mokro prst vse leto, denimo azaleja in ciperus. Večina cvetočih lončnic potrebuje vlažno prst vse leto, tudi pozimi. Zalivamo jih redno, vsakokrat, ko se prst izsuši.

PREBERITE ŠE: KAKŠNO VODO IMAJO ROŽE NAJRAJE?

Zračna vlaga – Centralno ogrevanje lahko ustvari tako nizko relativno vlago v ozračju, kot je v puščavi, le okoli 20 do 30 odstotkov. Take razmere imajo radi le kaktusi in sočnice. Za rastline, ki prihajajo iz džungelskega ozračja, kjer je relativna vlaga v zraku od 70- do 90-odstotna, so take razmere lahko pogubne. Pomagamo jim tako, da jih redno pršimo s postano mlačno vodo. S tem preprečimo tudi razvoj pršice, ki tako zelo rada napada sobne rastline ravno pozimi. Če jih postavite v skupine, se vlaga dviguje iz mokrega substrata in zelenja sosednjih rastlin. Dodatno poskrbite za večjo vlago, če lončke postavite na pladenj s prodniki, ki jih venomer ohranjate vlažne. To še posebej velja za rastline, ki ne prenašajo pršenja po listih. Zrak, ki kroži okrog skupine, ima precej višjo relativno vlago od tistega, ki obkroža izolirano, samostojno rastlino. Pazite le, da so lonci med seboj vseeno dovolj oddaljeni, da vlage ni preveč, kar bi privedlo h gnitju in boleznim listov.

Tanki listi potrebujejo več zračne vlage kot debeli, usnjati.

Gnojenje – Zelene listnate rastline čez zimo, ko navidezno počivajo, zalijemo s tekočim gnojilom enkrat na mesec, tako bodo spomladi mnogo vitalnejše. Cvetoče sobne rastline, ki cvetijo tudi pozimi, kot so afriške vijolice, orhideje, samolist, in cvetoče lončnice, denimo ciklame, gerbere, gloksinije, zalivamo s hranili ves čas cveten­ja, enkrat na teden. Najprej jih zalijemo in šele čez nekaj ur dodatno zalijemo še s tekočim gnojilom.

!!galerija!!

Rastline za boljši zrak

Tako kot drevje in drugo rastlinje čisti zrak na prostem, so sobne rastline zeleni čistilci, filtri in hkrati vlažilci ter ionizatorji notranjega zraka. Notranji zrak onesnažujejo produkti človeške presnove (ogljikov dioksid, aceton, etanol ...), razne glivice, bakterije, virusi, prah, plini, elektrosmog in strupene kemikalije, na primer lahko hlapne organske spojine, ki se sproščajo iz izolacijskih in gradbenih materialov, pohištva, talnih oblog, čistil in kozmetike, lepil.

Zaradi nakopičenih kemikalij in ker je notranji zrak tudi presuh, primanjkuje mu kisika in negativnih ionov, lahko po nekaj urah zadrževanja v takem prostoru postanemo zaspani, utrujeni, motiviranost in koncentracija padeta, grlo postane suho, kašljamo, pečejo nas oči, boli nas glava. Intenzivna in dolgotrajna izpostavljenost neprimernemu zraku lahko pripelje do kroničnih bolezenskih znakov.

Rastline s fotosintezo porabljajo ogljikov dioksid in proizvajajo kisik. S transpiracijo oddajajo v prostor vlago in višajo zračno vlago, listi proizvajajo negativne ione in jih izločajo v okolje.

Skozi liste sprejmejo vase škodljive hlapne organske spojine in jih z biološkimi procesi ali s pomočjo mikroorganizmov, ki živijo v zemlji v območju korenin, razgradijo na organske kisline, sladkor in aminokisline. Te snovi nato porabijo za svojo rast in razvoj. Torej se škodljive snovi v rastlini ne kopičijo in ne postane neke vrste strupena spužva, ampak jih spremeni v zanjo koristne snovi. Z biološko aktivnimi naravnimi kemičnimi snovmi – fitokemikalijami – rastline zatirajo tudi mikrobe (viruse, bakterije, glive, parazite ...).

Katere rastline izbrati?

Čisto vse sobne rastline, ki so pri nas stalnica, pripomorejo k boljši kakovosti zraka. Med seboj se razlikujejo po učinkovitosti. Po dolgoletnih poskusih Nasinih znanstvenikov, ki so pri rastlinah spremljali stopnjo učinkovitosti odstranjevanja hlapnih organskih spojin iz zraka, stopnjo transpiracije, odpornost proti boleznim in škodljivcem ter enostavnost gojenja in vzdrževanja, pa so najvišje ocene dobile: zlatolistna palma (Chrysalidocarpus lutescens), šibasta palma (Rhapis excelsa), gorska palma (Chamaedorea seifrizii), navadni fikus (Ficus robusta), deremska dracena (Dracaena deremensis), navadni bršljan (Hedera helix), pritlikavi datljevec (Phoenix roebelenii), fikus alii (Ficus macleilandii 'Alii'), luskasta praprot (Nephrolepis exaltata 'Bostoniensis'), spatifil, samolist (Spathiphyllum sp.), drevo življenja (Dracaena fragrans), rumeni potos (Epipremnum aureum) in praprot (Nephrolepis obliterata).

Postavite jih tja, kjer se največ zadržujete – ob sedežno garnituro, na delovno mizo, nočno omarico. Seveda pred tem preverite njihove potrebe po svetlobi.