Najbolj priljubljene spomladi cvetoče čebulnice so: narcise, tulipani, hijacinte in njihove sorodnice, zvončki, jarice, žafrani in okrasni luki, holandske ali mrežaste perunike in hrušice.
Gre za cvetice, ki vsako leto odženejo iz podzemne čebulice, ki v tleh prezimi. Ko odcvetijo, njihovi listi preskrbijo hrano za novo čebulico, ki bo cvetela prihodnje leto. Večino čebulic pustimo v zemlji kar več let, saj prezimijo, hibridne tulipane pa raje čez poletje izkopljemo in jih jeseni spet posadimo, v nasprotnem primeru bo cvetenje iz leta v leto skromnejše. Manj muhasti so nizki botanični tulipani, ki niso nastali s križanjem. Te puščamo v zemlji.
Ko izbiramo čebulice, pazimo, da ne kalijo, da niso mehke in da na površini ni opaziti risbe od plesni. Ne izbiramo jih samo po fotografiji, temveč tudi po podatkih o času cvetenja in višini. Do sajenja jih moramo pustiti na zračnem mestu, nikakor ne v PVC-vrečki.
Septembra je za sajenje spomladanskih čebulnic nekoliko zgodaj, vendar ne bo z njimi nič narobe, če bomo pohiteli. Najprimernejši čas je, ko listopadna drevesa izgubljajo listje. V vrt jih sadimo, vse dokler zemlja ni zmrznjena, v lonce še nekoliko pozneje. Vendar morajo vse spomladi cvetoče čebulnice (tudi tiste v loncih) doživeti vsaj nekaj tednov zimskega mraza, da bi cvetele.
Pri sajenju sta pomembni priprava podlage in globina sajenja. Ker nobena od okrasnih čebulnic (močvirski tulipan je izjema) ne mara zastajanja vode, morajo biti tla odcedna, ne ilovnata, prekopana globlje, kot bomo sadili. Po potrebi naredimo čebulicam posteljico tako, da globljo plast prsti zmešamo s peskom za drenažo. Prst pognojimo z domačim kompostom.
Čebulice sadimo na dvakratno globino njihove višine, večje globlje in bolj narazen, manjše bliže površini. Špičast del mora biti obrnjen navzgor, dno, iz katerega so izraščale koreninice, navzdol. Ko čebulico zasujemo, pod njo ne sme biti praznega prostora, v katerem se lahko zadržuje voda, ki povzroča gnitje. Ti prazni žepi radi nastanejo, če delamo ozke luknje s sadilnim klinom. Če imamo na vrtu voluharja, ki obožuje tulipane, te sadimo v mrežo ali plastične zaščitne košare. Enake čebulnice navadno sadimo v skupine (čebulic ne razporejamo geometrijsko pravilno), da pridejo bolj do izraza.
Če želimo, da bo s čebulnicami zasajena posoda učinkovit okras, moramo za kombinacije izbrati hkrati cvetoče. Sadimo v substrat za okrasne rastline, ki mu lahko primešamo malo mivke. Najprej sadimo najdebelejše čebulice, najgloblje, nato pa drobnejše, bolj pri vrhu. Ne smemo pa posaditi čebulice nad čebulico. Zasedena mesta označimo s kratkimi paličicami. Čez zimo posodo od časa do časa zalijemo, če ni izpostavljena padavinam. Sicer pa naj bo posoda na prostem, v nezaščitenem prostoru.
Lončki s čebulnicami, ki so že zgodaj pozimi naprodaj za sobni okras, so druga zgodba. Vanje posajene čebulice so bile namreč »umetno« izpostavljene mrazu, da cvetijo. Postopku pravimo siljenje; ponekod je mogoče tudi kupiti tudi čebulice za siljenje.