Sajenje trajnic: Pisana jesen na okrasnem vrtu

Po izkušnjah iz preteklosti je razširjeno splošno prepričanje, da je za nakupovanje vrtnih rastlin najprimernejši spomladanski čas, izjema je seveda drevnina. Pomlad je res ugodna za sajenje, a pozneje si bomo pogledali tudi prednosti jesenskega obdobja, ki jih ne gre zanemariti. Vprašati se moramo torej, ali so naši razlogi, da kupujemo okras­ne trajnice le spomladi, dovolj tehtni. Ker so se omenjene izkušnje iz preteklosti nanašale predvsem na zelenjadnice in poljščine, ki z okrasnimi zelnatimi trajnicami nimajo prav veliko skupnega, bi bil torej smiseln kritičen razmislek o naših nakupovalnih navadah.

Jeseni v vrtnih centrih in vrtnarijah ponujajo ozek nabor komercialno najbolj zanimivih trajnic, kot so jesenske astre, jesenske anemone, hermelike, homulice in okrasne trave. Veliko je tudi rastlin, gojenih v rastlinjakih. Te niso utrjene, zato jih največkrat uporabljamo za sezonske zasaditve, za trajnejše nasade pa se jim posebno od začetka oktobra naprej izogibajmo, saj se utegne zgoditi, da ne bodo prezimile. Opozorilo ni odveč, kajti tudi sam sem slišal komentarje kupcev, češ da so jesenske astre (npr. Aster dumosus) neprezimne. To nikakor ni res, le rastline, ki so jih kupovali, so bile preveč »razvajene«, da bi se lahko hitro pripravile na zimski čas in nizke temperature.

Pri jesenskih trajnicah in njihovem nakupu je treba omeniti še nekaj, kar zavede veliko kupcev. Astre, anemone, kitajske plavice in hermelike so največkrat močno pincirane ali tretirane s hormoni, ki zavirajo rast v višino. Lepe, kompaktne sadike torej po trenutnem videzu ne dajejo slutiti, kakšna je njihova naravna velikost. Mnogim se tako zgodi, da 25 centimetrov visoka astra, ki so jo posadili v ospredje gredice, naslednje leto zraste čez meter visoko. Za trajne zasaditve zato raje uporabimo trajnice iz specializiranih vrtnarij, kjer bomo videli boljši približek njihove naravne velikosti, pa tudi veliko bolje so opremljene z opisi sort.

Najboljši čas za sajenje

Čeprav je tudi pomlad primerna, bi skoraj lahko rekli, da je jesen najboljši čas za sajen­je trajnic. Pa poglejmo, zakaj. Jeseni je ponavadi več padavin, zato je vlage za rast spet dovolj, vročina popusti in izparevanje vode iz tal in listov se upočasni. Prednost je zagotovo tudi to, da so tla veliko toplejša in se koreninski sistem lahko hitreje razraste. Tako je nesmiselno čakati do pomladi, saj bodo jeseni posajene trajnice spomladi odgnale s polno močjo in rastline takrat, ko od njih pričakujemo največ, ne bodo porabljale svoje energije za rast korenin, ampak nas bodo že navduševale z bogatimi poganjki, listi in cvetovi. Prednost je tudi varnost pred sušo in vročino. Če smo spomladi malce pozni, nas lahko kakšno leto hitro preseneti zgod­nja vročina, v kateri se rastline kljub zalivanju le stežka znajdejo. Jeseni moramo paziti le toliko, da trajnice sadimo vsaj šest tednov pred običajnim začetkom zmrzali.

Deljenje trajnic

Na vsakem vrtu se seveda najdejo starejše, že močno razraščene trajnice, ki potrebujejo delitev. Poleg zgodnje pomladi je tudi jesen odličen čas, da jih raztrgamo ali razrežemo. Večji del nadzemnega dela porežemo, da se rastlina pozneje zaradi okrnjenega koreninskega sistema ne zasuši. S parom vil, lopato ali nožem razdelimo gručasto rastoče rastline na več kosov, pri tem pa pazimo, da ima vsak kos svoje korenine in vsaj kakšen poganjek. Pri rastlinah, ki se razraščajo s podzem­nimi stebli (stoloni), prav tako poskrbimo, da v enem kosu dobimo poganjek in nekaj korenin. Seveda se izogibamo razsajanja ali presajanja tistih trajnic, ki zdaj cvetijo, če se le da, pa na pomladni čas prestavimo tudi deljenje toploljubnih okrasnih trav, kot so perjanke (Pennisetum sp.).

Zasajanje gredic

Pri zasajanju se držimo osnovnih pravil za pripravo gredice. Odstranimo plevele, še posebno smo pozorni na koreninice in stolone trajnih plevelov, tla prekopljemo in po potrebi, odvisno od tipa tal, dodamo kaj organske snovi ali peska. Sadikam zrahljamo koreninsko grudo, da se korenine lažje vrastejo v podlago, in vse temeljito zalijemo. Več več pozornosti moramo jeseni nameniti gnojenju. Rastna sezona se bo kmalu končala in rastline ne bodo porabile toliko hranil, kot jih ob spomladanskem sajenju, zato obstaja nevarnost, da se bodo hranila izpirala v podtalnico. Predvsem pa so običajni odmerki gnojil lahko usodni, saj rastlina preveč bujno odžene in ji ne uspe dokončno razviti zimskih brstov, kar lahko pozimi vodi v odmrt­je. Količino gnojil torej precej zmanjšamo in gnojenje raje ponovimo ob začetku rasti naslednje leto. Ne pozabimo pa na zastirko, ki je pomembna predvsem zaradi ohranjanja vlage v tleh, nekaterim rastlinam pomaga tudi pri prezimljanju.

Čebulnice

Med okrasne zelnate trajnice sodijo tudi zelo priljubljene okrasne čebulnice, h katerim prištevamo še gomoljnice in rastline s korenikami. Za večino vrst čebulnic je jesen pravzaprav edino mogoče obdobje za sajenje. Pomembno je, da kupujemo zdrave, trdne in nepoškodovane čebulice, z nakupom pa ne odlašamo preveč, saj skladiščne razmere v trgovinah zanje niso primerne. V toplih prostorih se hitro izsušujejo in izgub­ljajo kakovost.

Se navdušujete nad to skupino trajnic, a imate že zelo zapolnjen vrt? To je problem večine vrtoljubcev, a sem prepričan, da se vedno najde rešitev. Tudi na zelo zapolnjenih gredah s trajnicami se skoraj vedno najde prostor za nekaj okrasnih lukov, kot je Allium 'Purple Sensation', katerega listi hitro odmrejo in ne ovirajo drugih rastlin, velika vijoličasta kroglasta socvetja pa dajo gredi v prvem delu sezone tako prepotrebno višino in volumen zasaditve. Mnogi pozabljajo tudi na rastišča pod grmovnicami, ki so čez leto olistane in dajejo občutek, da je pod njimi že vse zapolnjeno. Veliko čebulnic in gomoljnic, tudi veliko naših samoniklih, se odlično počuti pod listopadnimi lesnatimi rastlinami. Priporočam podlesno vetrnico, votli petelinček, navadni mali zvonček, dvolistno morsko čebulico in še bi lahko našteval.

Sajenje v posode

Tako tisti, ki imamo vrtove, še bolj pa tisti brez njih si radi olepšamo vhode, balkone, terase in okenske police. S septembrom se poletno balkonsko cvetje počasi poslavlja, zato je že čas, da razmislimo za naprej. Svetujem izbor rastlin, ki bo z barvami okronal mavrično jesen in poskrbel tudi za zimske mesece. Zakaj bi posegali le po klišejskih zasaditvah, ki so največkrat sestavljene samo iz mačeh, jesenske vrese in morda še okrasnega zelja? V tem času je na voljo veliko čudovitih trajnic. Nekatere, kot so jesenske astre, jesenske anemone in hermelike, bodo v loncih pričarale pravo sezonsko in zelo barvito vzdušje, številne homulice, netreski, bergenije, iskrivke in nekateri šaši pa tudi čudovito podobo s svojimi listi, ki ostanejo zeleni vso zimo. Na mesto, kjer so nadzemni deli nekaterih trajnic odmrli, v novembru samo zapičimo nekaj vejic šipka, bodike ali borovca in smo do pomladi poskrbeli za bujen, a še vedno sezonski videz.

Jesensko pestrost nam bodo prinesle …

... že omenjene hermelike z rožnatimi, skoraj rdečimi, belimi ali rumenkastimi cvetovi, bolj drzni pa bodo temnolistne sorte v gredah pokombinirali s črnimi in vijoličastimi iskrivkami (hojherami). Nad temnimi bleš­čečimi listi se bodo v oktobru razprla vijoličasto modra socvetja preobjede Aconitum carmichaelii 'Arendsii', toplino zadnjih polet­nih tednov bodo z rožnatimi in rdečkastimi odtenki v jesen prenesle dresni Persicaria amplexicaulis in razkošne konjske grive, v zlati barvi bodo zažareli oblaki rumeneče vrbice Amsonia hubrichtii, z metličastimi socvetji s postaranim srebrnim leskom pa bodo zimo pozdravili kitajski trstikovci (miskanti).