A je dobro imeti načrt in si pomoč ali zalivalne pripomočke priskrbeti vnaprej. Več samozalivalnih sistemov za sobne rastline lahko naredimo sami, in če le nočemo biti neprijetno presenečeni, jih je dobro preizkusiti nekaj dni pred odhodom zdoma.
Večina sobnih rastlin z lahkoto prenese teden našega dopusta brez posebnih priprav, pogosto lončnice tako ali tako zalivamo tedensko, nekatere še redkeje. Sobne rastline z bolj nežnimi listi (praproti, ciperus, spatifil) kar težko prebijejo dva tedna brez oskrbe, zato si je dobro omisliti počitniški sistem zalivanja, medtem ko lahko ob daljši odsotnosti občutljive rastline propadejo.
Drugače je s sočnicami in kaktejami, ki so z vodo zelo varčne, saj jo skladiščijo v svojih listih – te nas bodi z veliko verjetnostjo pričakale brez pomanjkanja.
Sicer pa si velja zapomniti, da veliko več sobnih rastlin propade zaradi prekomernega zalivanja in zastajanja vode v podstavkih kot zaradi pomanjkanja vode. Prav na to se spomnimo, ko izbiramo osebo, ki ji bomo med odsotnostjo zaupali oskrbo lončnic. Če nima lastnih izkušenj, ji osnovna pravila razložimo.
Če nameravamo rože pustiti brez oskrbnika, za začetek poskrbimo, da bodo manj žejne. Kako?
Mnoge sobne rastline tudi ob zalivanju slabo obdržijo vodo v substratu in ta skoraj v celoti odteče v podstavek. Zato jih za kake pol ure postavimo v kad, korito ali večjo posodo z vsaj 10 cm globoko vodo. Pazimo, da lahki lončki v njej ne bodo zaplavali ali se prevrnili in da voda z vrha ne bo sprala substrata. Preden jih postavimo ponovno v podstavke, pustimo, da se odtečejo. Tako ovlažen substrat bo bolje vpijal dodatno vodo kot povsem suh (velja si zapomniti tudi za namakanje vrta), zato je priporočljivo, da lončnice namočimo tudi v primeru, da bomo uporabili kakšen samozalivalni sistem.
Preizkušen način je namakanje v vpojnimi vrvicami ali trakovi, ki ih napeljemo od velike posode z vodo do lončkov. Te razporedimo na tla okoli lonca, ki stoji na stolu. V vsak lonček vodi iz osrednje posode vrvica, ki jo potisnem v zemljo na vrh, še bolje pa skozi drenažno odprtino na dnu. Zelo žejne ali velike rastline lahko imajo več vrvic. Najbolje je, da te v posodi obtežimo s kamni. Voda bo iz višje postavljene posode najbolje prehajala v lončnice po debeli bombažni preji, volni, trakovih iz bombažnega blaga ali kitkah iz povojev. Če nas skrbi kapljanje z vrvic, tla pod »namakalno cono« pokrijmo s PVC-folijo.
PREBERITE ŠE: GENIALEN TRIK, KAKO POSKRBETI ZA VAŠE RASTLINE, MEDTEM KO STE NA DOPUSTU
Princip je podoben tistemu z vrvicami, le da rezervoar ni više od lončnic. Najprimernejše je pomivalno korito z odcejalnikom. V korito nalijemo vodo, vanj položimo en konec vpojne podlage (npr. klobučevino, debelo brisačo ali namensko vpojno tkanino, ki jo kupimo v vrtnem centru), drugi konec pa dvignemo na odcejalnik in nanj postavimo lončnice brez podstavkov. Vodo bodo srkale skozi drenažno odprtino. Ker je dno lončkov različno oblikovano, poleg tega so ti bodisi iz porozne gline ali neporozne plastike, velja način pred odhodom zdoma preizkusiti.
Način je primernejši za zelo velike lončnice, pri katerih je mogoče v substrat zakopati plastenko z grlom navzdol, iz katere si bodo rastline vzele toliko vode, kot jo potrebujejo. Zamašek naj bo naluknjan, v plastenko nalijemo vodo na vrhu, saj smo ji odstranili dno. Način velja pred odhodom preizkusiti.
PREBERITE ŠE: KO PORABITE PLASTENKO VODE, JO RECIKLIRAJTE TAKOLE
V vrtnih centrih se dobijo koničaste zalivalne šobe z luknjico na koncu, ki jih na plastenke privijemo namesto zamaškov. Plastenko obrnemo narobe in jo s šobo navzdol zapičimo v substrat. Način se zdi primeren za manjše plastenke..