Vrt leži ob sodobni hiši, ki jo zaznamuje brezčasno oblikovana arhitektura, njeni avtorji pa so AKSL Arhitekti. Vrt, ki v celoti meri 550 kvadratnih metrov, po besedah krajinskega arhitekta Mitje Škrjanca sestavljajo trije glavni deli: predvrt z dvoriščem, vzhodni del, kjer je terasa s senčnico in letno kuhinjo, tretji del pa je osrednji bivalni vrt z zelenjavnim vrtom in odprto travno ploskvijo kot nadaljevanjem lesene terase. Po sogovornikovih besedah gre za preplet kakovostne arhitekture z zelo omejenim in opredeljenim prostorom.
Lastniki urbanega vrta so si po besedah krajinskega arhitekta želeli osrednjo odprto sončno zelenico za igro, dovolj velik zelenjavni vrt, prostor za sadno drevje in jagodičevje, teraso z letno kuhinjo, pa tudi kotičke za spontano ustvarjalno igro otrok med metulji, žuželkami in cvetočimi trajnicami. Z načrtom ureditve vrta pa so poskrbeli tudi za naravno senčenje balkonov in lože v nadstropjih. Večina želja je bila uresničena.
»Moč dobrega prostora, tudi manjših urbanih vrtov, je v ustvarjanju praznine, odprte tratne ploskve, ki v prostor vnaša svetlobo in poskrbi, da tudi še tako omejen, zaprt prostor diha. Tu je bila zasnovana kot osrednja geometrijsko zmaknjena ploskev v obliki elipse, ki jo grafično in funkcionalno opredmeti obodna vrtna pot iz kock kostanjevega lesa. Detajl urbanega tlaka z granitnimi kockami je predrugačen v izboru gradiva in se hkrati naveže na leseno arhitekturo in njene detajle. Ves vrtni program se potem navezuje na to pot in medprostor, ki ostane do ograje vrta,« pojasnjuje Škrjanec glavne poudarke vrta.
Ta je po njegovih besedah divji v svoji podobi, a zelo dorečen v svoji notranji strukturi. Zato je obvladljiv in hkrati zelo privlačen v vseh letnih časih. Za zasaditev so uporabili grmovnice in drevesa z užitnimi plodovi. »Ob leseni ograji se pnejo maline, na pergolo se vzpenja kivi, na robovih so grede z jagodami, med njimi tudi dišečimi gozdnimi, na trati sta jablana in češnja, spomladi zadiši lipa. Dinamiko ustvarjajo skrbno izbrane trpežne cvetoče trajnice in okrasne trave,« še dodaja sogovornik.
Hiša in vrt sta tesno povezana, saj se izbor uporabljenih materialov krajinske arhitekture prepleta z detajli arhitekture hiše. Ta je imela že v izhodišču predvideno zasnovo mrežnih vertikalnih lesenih fasadnih elementov, ki naj bi jih delno prekrivale rastline. Kakor pravi krajinski arhitekt, je želel na vseh štirih fasadah, torej na vseh straneh neba, uporabiti enako rastlino, da bi dosegli enotno podobo in celovit videz. »Želel sem tudi drobno listno strukturo, da bi kot prefinjena čipka ovila strogo geometrijo. Tako sem izbral nezahtevno in hitro rastočo popenjavko akebijo z drobnimi dišečimi belimi cvetovi. Navdušen sem tudi nad tem, kako se skrbno izbrane bele zavese lepo pogovarjajo z zeleno čipko na fasadi,« pravi Škrjanec.
Bivalne terase so tlakovane z lesom, osrednja pot skozi vrt je iz kostanjevih kock. Iz lesa so tudi dvignjene grede v zelenjavnem vrtu, senčnica in ograja. Stopalne plošče in tlaki v predvrtu so iz štokanega in krtačenega teraca, iz enakega materiala so tudi unikatno zasnovano vrtno korito, klop in letna kuhinja. Za oblogo stene letne kuhinje so uporabili keramične ploščice, ki so ostale v interierju. Detajl zaslona s fasade je uporabljen kot zaslon, ki zakriva pogled k sosedom na vrt in je hkrati konstrukcija za kivi. Uporabili so tudi savski prod v navezavi z betonom in lesne sekance za zastirko v zelenjavnem vrtu.
Mlada družina si vso zelenjavo pridela sama: od začimb, paradižnika, paprike, čebule, pora do solate, korenja, cvetače, ohrovta za zimo in rabarbare za pito. »Pravijo, da je v sezoni obisk ljubljanske tržnice samo še družabno obredno opravilo, brez nakupovanja.«
Vsakodnevni natrpan urnik marsikomu pušča malo časa za vrtnarjenje. Zato se vprašamo, koliko vzdrževanja potrebuje takšen urbani vrt. »Vsak uporabnik dojema stopnjo vzdrževanja drugače. Dobro je, da je vrt zasnovan tako, da je vzdrževanje obvladljivo in je za vsako površino jasno dorečeno. Če kdo želi vrt brez vzdrževanja, naj vrtove raje samo gleda na fotografijah udobno v svojem stanovanju,« odgovarja Škrjanec. Za obsedeno lepo trato, pravi, potrebujemo največ časa. Pravilno zasnovane zasaditve trajnic in grmovnic zahtevajo nekaj nege spomladi in jeseni. Zelenjavni vrt po njegovih besedah potrebuje nadzor in dobro načrtovanje sajenja, pobiranje pridelka ter pripravo za naslednjo sezono. Pri vrtovih z bolj divjo podobo zasaditve pa se, kakor še dodaja, lahko zgodi, da morebitnega plevela niti ne opazimo.
V teh dneh pomladi se vrtovi in zelenje na njih prebujajo in cvetijo, a vsak letni čas prinese drugačne barve, drugačno intenziteto in toploto svetlobe. »Pri izboru trdnih materialov, tlakov, prvin ureditve in vegetacije je zame izredno pomembna tekstura, podoba, ne samo barva. Vrt v nekaterih delih leta diši, v drugem delu je eksplozija zelenih odtenkov, spet drugič govori jezik barvnih harmonij. Najpomembnejše pa je, da v svoji brezčasni lepoti vse leto spodbuja skladno in uravnoteženo življenje zunaj. In vabi k prehajanju iz objema hiše v obilje vrta,« poudarja krajinski arhitekt.