»Z modro zasaditvijo v modrih odtenkih dosežemo vtis prostornosti na še tako majhnem ali zaprtem vrtu. Kaj menite, katera pot daje vtis večje prostranosti: tista, ki ima na levi in desni blazine cvetoče sivke, ali ona, ki jo obkrožajo rdečeoranžni listi ognjenega dežja, Heuchere? Oči iz navade vedno in povsod iščejo kaj modrega tam nekje daleč,« je pretanjeno zapisal krajinski arhitekt Mitja Škrjanec v enem svojih prispevkov v Nedelu.
Velja, da je rastlin z izrazito modrimi cvetovi v naravi manj v primerjavi z drugimi barvami, predvsem ker se modri odtenki kdaj komaj zaznavno, spet drugič očitneje spogledujejo z vijoličastimi, od odtenka sivke do modrovijoličaste temine noči. Modra deluje v kombinaciji z zeleno pomirjajoče, v sončni svetlobi pa zažari. Navadno jo uporabljamo v kombinacijah z rumeno, v elegantnih zasaditvah s pastelno vijoličastimi odtenki in cveticami z belim nadihom, a tudi z rdečevijoličastimi odtenki. V tokratni nabor smo uvrstili na eni strani trajnice, brez katerih si zasaditev z modrimi kombinacijami skoraj ne moremo predstavljati, denimo postavni ostrožnik, pa tudi redkeje uporabljene vrste, kakršni sta modri volovski jezik in možina.
Čudovita jesenska poživitev vrta je preobjeda (Aconitum). Ima sicer sloves zelo strupene rastline, vendar o zastrupitvah s preobjedo, gojeno v okrasne namene, skoraj ne slišimo. Je pa pri oskrbi, predvsem delitvi rastlin in rezanju, priporočljiva zaščita z rokavicami, saj so strupeni vsi deli, najbolj pa korenine. Njene ekstrakte so nekdaj uporabljali kot strup, v katerega so bojevniki namakali konice puščic. Za preobjedo so značilni deljeni, globoko narezani listi in socvetja s čeladastimi cvetovi. Najbolj znana modro cvetoča sorta je 'Arendsii'. Tudi tej trajnici prijajo dobro prehranjena in vlažna tla.
Medtem ko se cvetni koški naše alpske možine, ki ji pravijo tudi kraljica gora, v pravi sončni svetlobi spogledujejo z vijoličasto sivke, so nekatere sorte možin (Eryngium), ki zaradi nenavadnega socvetja in kovinsko obarvanih listov spominjajo na osate, kovinsko modre. Mednje denimo sodi Zabelova možina 'Neptune’s Gold'. V naravi raste po svetu približno 240 vrst možin, v vrtnarstvu pa gojijo še sorte, ki so plod žlahtniteljskega dela. Vse najlepše uspevajo na sončnih mestih in odcednih tleh. Če se odločimo, da jo bomo zasadili na svojem vrtu, izberimo takšno, ki je v naših krajih prezimno trdna trajnica.
Plazeči skrečnik (Ajuga reptans), ki je izvrsten pokrivalec tal, saj je njegova rast gosta in hitra, je nezahtevna trajnica z lepimi listi najrazličnejših barv, njegova socvetja pa zelo rade obiskujejo čebele. Poznamo ga z domačih, malo bolj senčnatih travnikov, veliko sort pa je tudi plod žlahtniteljskega dela. Ena najlepših modro cvetočih je ‘Mini Mahogany’ z rjavordečimi listi. Plazeči skrečnik raste v vseh vrstah tal. Poleti odžene dolge nadzemne izrastke, s katerimi se širi.
Krvomočnica (Geranium) 'Rozanne' je cenjena zaradi velikih modrih cvetov in neprekinjenega cvetenja od pozne pomladi do jesenskih zmrzali. Je bolj polegle rasti in hitro prekrije večje površine. Spomladi je le gručast kupček, pozneje pa gosto združeni poganjki dosežejo tudi meter dolžine, bodisi naredijo preprogo ali poplezajo po višjih rastlinah. Večini krvomočnic ustrezajo sončne lege.