VIDEO: Češnje, simbol prijateljstva med Japonsko in Slovenijo, zacvetele

29. 3. 2019 | Besedilo: Julijana Bavčar

Botanični vrt, večna pot, japonske češnje

Tristo češenj, ki jih je Japonska leta 1999 podarila Sloveniji v znamenje prijateljstva in sodelovanja med državama, je te dni ponovno pred najrazkošnejšim razcvetom. Prvo od dreves, ki rastejo pred Biološkim središčem na Večni poti v Ljubljani, je oktobra 2000 zasadila japonska princesa Sayako.

Češnje imajo za Japonce velik simbolni pomen, češnjev cvet je njihova nacionalna cvetlica, simbol upanja in prenove, in na opazovanje cvetočih češenj, ki mu pravijo hanami, se vsako pomlad množično odpravijo v naravo in parke. S to tradicijo se poklonijo obujenemu življenju in neskončnemu obnavljanju narave, hkrati zavedajoč se bežnosti lepote in človekove minljivosti.

Obred občudovanja cvetočih češenj izhaja iz devetega stoletja, ko so prvo zasadili pred cesarsko palačo in od takrat naprej nosijo tudi pečat aristokratskih rastlin. Evropi je japonske češnje v svojem poročilu prvič predstavil Philipp von Siebold, nemški zdravnik in raziskovalec Japonske, na začetku 19. stoletja. Poleg češenj je zaslužen za vnos še drugih japonskih vrst v evropske vrtove. V diplomacijo pa so ta okrasna drevesa prišla po zaslugi soproge 27. ameriškega predsednika Williama Howarda Tafta, ki je ZDA vodil med letoma 1909 in 1913. Zagledala se je v njihovo lepoto in si zamislila, da bi drevesa v večjem številu zasadili v park Potomac v Washingtonu. Leta 1912 je tako Japonska podarila 3000 sadik mestu New York in 3000 mestu Washington za omenjeni park.


Danes rastejo okrasne češnje kot japonsko protokolarno darilo v prestolnicah mnogih držav, kjer lahko spomladi opazujemo prelepe nasade teh žlahtnih dreves. Skrbnik 300 japonskih češenj, darila države Japonske Sloveniji, je Botanični vrt Biotehniške fakultete v Ljubljani. Na Večni poti rastejo na mestu, ki je že od sedemdesetih let rezervirano za novi botanični vrt. V drevoredu s tremi nizi raste sedem različnih vrst oziroma kultivarjev japonskih češenj: Prunus campanulata, P. x yedoensis 'Yedoensis', P. jamasakura 'Kenro-kuen-kumagai', P. lannesiana 'Goiko', P. lannesiana 'Sekiyama', P. sargentii in P. verocunda 'Antiqua'. Vse so bile leta 1999 pripeljane iz drevesnice Saitami v bližini Tokia in so do zasaditve na stalno mesto rasle v karantenskem nasadu sedanjega Botaničnega vrta v Ljubljani. Zaradi različnih vrst, ki ne začno cveteti hkrati, lahko razcvet dreves na Večni poti spomladi občudujemo dalj časa.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE