Vrtna svetovalnica: Plezalke v stanovanju

Na spletu sem našla številne slike, kjer so plezalke po knjižnih policah, različnih omarah in seveda na stojalih. Katere rastline bi bile primerne? Ali je to samo umetno ustvarjeno?

Alenka iz Radovljice

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Seveda lahko pohištvo in različne stene okrasimo z vzpenjavimi ali povešavimi sobnimi rastlinami. Potrebno jim je le najti svetel prostor, kjer bodo lahko v miru rastle. Prav tako moram imeti v mislih takšen prostor, da jih lahko mirno zalivamo, obrezujemo, pršimo in skrbimo za njih v splošnem. 

Med najbolj poznane in najmanj zahtevne spada potos ali pisana mavrina. Ta rastlina ima prepoznavne dolge poganjke. Najbolje se sicer počuti v svetlem prostoru, vendar ne na neposrednem soncu, prenaša pa tudi senco in suh zrak. Razmnožimo jo s stebelnimi potaknjenci, ki jih damo lahko kar v vodo, ko pa rastlina naredi koreninice, jih posadimo v prst. Mavrino redno zalivamo, vodi pa med rastno sezono vsak teden dodamo tudi tekoče gnojilo z algami in vitamini za zelene sobne rastline. Dobra izbira je plazeči ali plezavi fikus (Ficus sagittata, Ficus pumila). Ta se dobro sama oprijemata podlage, podobno kot bršljan. Prekrijejo lahko veliko površino. Večina sort je zelenih, obstaja pa tudi pisanolistna sorta 'Variegata', ki je zahtevnejša za gojenje. Plazeči gumovec (Ficus sagittata) se v domovini plazi po tleh in se sproti ukoreninja. V notranjih prostorih ga gojimo kot povešavo rastlino. Njegovi listi so večji kot listi plezavega fikusa. Fikusi potrebujejo pozimi stalno temperaturo, ki ne sme pasti pod 16  °C. Prija jim pršenje s postano vodo, kar velja za večino sobnih zelenih rastlin. Ne uporabljamo kar direktno vode iz pipe, posebno ne mrzle. Poleg tega pa bodo na listih vidne lise od apnenca. 

Med sobnimi rastlinami je zelo zanimiva izbira mesnato rdeča voščenka (Hoya carnosa). Je zimzelen vzpenjav grm z nekaj metrov dolgimi poganjki. Ima čudovite zvezdaste cvetove, ki se voskasto leskečejo in predvsem ponoči lepo dišijo. Odcvetelih cvetov nikoli ne odstranjujemo. Starejša kot je voščenka, bolj bogato cveti. Voščenke ne prenašamo na prosto, temveč jo imamo ves čas v toplem in svetlem prostoru, le jeseni, ko odcvetijo, jih prestavimo na svetel hladnejši prostor s temperaturo okoli 10 °C. Rastlino obilno zalivamo od začetka oblikovanja poganjkov do cvetenja, potem pa vedno manj.