Vrtna svetovalnica: Za zdravo cvetje

Bolne pelargonije

Mnoga leta imam na balkonu in oknih pelargonije. Včasih sem sadila samo pelargonije, zdaj jih kombiniram z drugimi rastlinami. Na listih se pojavljajo mehurji, predvsem maja, ki potem porjavijo. Kako naj jih zaščitim pred boleznimi in škodljivci?

Majda iz Hrastnika

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Številne težave pri pelargonijah se pojavljajo zaradi vremena, spomladi zaradi preveč padavin. Mehurji, ki jih omenjate, so najverjetneje plutavost. Pogosto jo povzročijo velike razlike med temperaturo dneva in noči. Razlog pa je lahko tudi nevihta, ki namoči razgrete rastline. Del krivde si lahko pripišete tudi sami, če zalivate preveč ali za zalivanje uporabljate premrzlo vodo, kar se poleti hitro zgodi. Na rastlinah se najprej pojavijo rjave pege, ki se razvijejo v vodene mehurčke, listje pa sčasoma dobi plutaste pege. V najslabšem primeru list porumeni, odmre in odpade.

Najbolje je zalivati zjutraj, ko so rastline še hladne. Pazimo, da čim manj omočimo nadzemne dele. Pred nevihto ali nenadnim močnim dežjem jih lahko dodatno zavarujemo s plastično folijo ali umaknemo. Z zalivanjem v hladnih in deževnih dneh ne pretiravamo, saj prepogosto zalivanje povzroči koreninsko gnilobo. Ta je zlasti pogosta pri pelargonijah, pojavlja pa se tudi pri drugih rastlinah. Pelargonij ne zalivajte preveč, saj so doma iz sušnih krajev. Drugače bodo nehale rasti, odvrgle vse liste in cvetove in se posušile. Vedno jih sadimo v kakovostno zemljo, ki je dobro prepustna. Pri dognojevanju je dobro uporabiti gnojilo z biostimulanti, kot so morske alge. Proti škodljivcem namestimo med rastline majhne rumene plošče, da jih ujamemo. Ko jih prepoznamo in so to uši, tripsi, gosenice, pa jih uničimo s škropljenjem z naravnim piretrinom.

FOTO: Plantella Foto:

Sivke, ki slabo prezimijo

Na svojem vrtu v Ljubljani imam na gredici s trajnicami in čebulnicami posajenih nekaj sivk. Prst je po moji presoji zelo peščena, vendar kar globoka, v spodnjih plasteh je rečni prod. Poučila sem se, da sivke slabo prezimijo v tleh, v katerih zastaja voda, kot opažam, pa to na mojem vrtu ni problem. Vse posajene sivke so Lavanda angustifolia, kupila sem jih prav zato, ker naj bi bile tudi pri nas prezimno trdne. Vsako pomlad so grmički skoraj povsem suhi, lanski listi se osipajo, so brez življenja, na vrhovih poganjkov pozneje spomladi odžene nekaj nove rasti, a je grmiček spodaj ogolel, del suhih poganjkov sploh ne odžene. Naj povem, da rastline minimalno obrežem, in to šele pozno spomladi. Poganjke prikrajšam kakih pet do osem centimetrov. Kaj delam narobe?

Andreja iz Ljubljane

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Sivka ni zahtevna rastlina in uspeva na vseh tipih tal pod pogojem, da so dobro odcedna in niso preveč kisla. Najbolje uspeva na sončnem mestu, na toplih in lahkih tleh, ki niso preveč založena z organsko snovjo in hranili. Če jo gojimo v bogato založenih tleh, kar se rado zgodi na naših vrtičkih, rastejo bujno predvsem zeleni deli, nerada cveti in tvori bistveno manj eteričnega olja. Pozorni moramo biti, da je ne sadimo v senco, saj je takrat bistveno bolj občutljiva za napad plesni. Odrasle rastline dobro prenašajo sušo. Če sivko gojimo za čim večji pridelek eteričnega olja, jo moramo posaditi na zelo toplo, peščeno rastišče z veliko apnenca. Tako je tudi na vašem vrtu, kjer je veliko kamna. V Provansi najbolje uspeva na poljih, kjer je v prsti dosti kamenja, ki čez dan akumulira toploto sonca in jo ponoči oddaja. Sivka je trajnica in jo lahko gojimo na istem mestu tudi deset let in več. Ker je polgrm, starejši deli stebla in vejic olesenijo. Da obdržimo značilno obliko polkrožne razrasti, moramo grmičke vsako leto obrezati. To naredimo spomladi, preden rastlina začne intenzivneje poganjati. Vsekakor bodite pozorni, da je na starem lesu vsaj nekaj brstov za nove poganjke, drugače bodo samo ogoleli. Takrat je priporočljivo rastlino močno porezati. Tako bo grmiček visok od 15 do 25 cm, odvisno od starosti. Po prvem cvetenju je priporočljivo odstraniti stare posušene cvetove in grmiček rahlo oblikovati. Lahko porežemo vse cvetove in še del zelenega dela in ga uporabimo, ker takrat vsebuje veliko eteričnih olj. S tako nego lahko pričakujete, da bodo grmički pred jesenjo cveteli še enkrat. Takrat jih lahko spet porežete in oblikujete. Če jih jeseni porežete preveč, bodo pognali nove poganjke, ki pa še ne bodo dovolj utrjeni, da bi brez škode prezimili. Sivko lahko čez leto večkrat dognojite. Najbolje je uporabiti tekoče organsko gnojilo iz morskih alg. Kalij iz njih bo okrepil koreninski sistem ter pospešil rast in cvetni nastavek.

Živa meja iz fotinj

Posaditi nameravam fotinije. Zanima me, v kakšnih presledkih posaditi rastline, da bo živa meja lepa in gosta.

Janja prek spletne strani

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Fotinije najbolje uspevajo v vlažnih, odced­nih in rodovitnih tleh. Zato je predvsem pomembno, da jih sadite v dobro, hranljivo zemljo. Priporočeno je, da že ob sajenju dodamo organsko gnojilo. Sadimo od dve do tri rastline na tekoči meter. Glede lege rastlina ni zahtevna, veliko bolje pa uspeva na soncu. Če želite, da bo živa meja lepa in gosta, jo je treba obrezovati. Za obrezovanje je najboljši čas pred začetkom zime.

Pošljite nam vprašanje
Tudi letos bomo s pomočjo Plantellinih agronomov odgovarjali na vaša vprašanja s področja okrasnega, zelen­javnega in sadnega vrta. Sprejemamo jih do konca avgusta na naslov deloindom@delo.si ali Deloindom, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, obakrat s pripisom Vrtna svetovalnica.