Zeleni kotiček: Intimna oaza

Belo-modro-zelena svežina

Kombinacija trajnic in sezonskih rastlin v vogalu balkona, v katerem k občutku intim­nosti pripomore moder protivetrni zaslon, zaradi izbire barv spominja na morje. Ker je večina rastlin posajena v posamične lonce, lahko kombinacijo od pozne pomladi do jeseni spreminjamo in dopolnjujemo. Dinamika med sezono ne bo le poljubna, ampak nujna, če ne bomo želeli, da bi nasad zaradi nekaterih rastlin deloval zanemarjeno. Osrednje mesto na pručki zavzema sezonska petunija, ki bo cvetela do jeseni. Beli cvetovi se lepo ujemajo z belo bugenvilijo, ki stoji za njo, grmičasto sezonsko marjetico in belim ostrožnikom na desni. Prav ta, ki je trajnica, bo odcvetel prvi, že konec junija, in ko bomo morali porezati njegova prej elegantna socvetja, zeleni del rastline ne bo videti kaj prida. Zato ga bomo morali umakniti in ga za podoben videz nadomestiti z belo cvetočim slamnikom ali jesensko anemono, svetuje Matic Sever. Oba sta trajnici. Občutljivo bugenvilijo, ki v osrednji Sloveniji na prostem ne prezimi, lahko nadomestimo z belo hortenzijo (trajnica), medtem ko bi se modro cvetoča zaradi barve ozadja vizualno izgubila. Enoletna je tudi edina cvetica, ki ne cveti belo – vijoličasta lobelija s svetlim očescem. Kombinacijo na ograji dopolnjuje še v slapu rastoča grenkuljica, ki je trajnica.

Čisto na desni je ob oporo posajen enoletni slak, ki naredi veliko zelenja, levo spodaj se razrašča drobnolistni afriški smilj (Heli­chrysum petiolare 'Silver Star'). Ker ni pre­zimno trden, bi ga lahko nadomestili s sorto materine dušice (Thymus 'Silver Queen') ali pritlikavim laškim smiljem (Helichrysum italicum 'Aladin'), oba sta trajnici. Na desni pri tleh raste trajnica ananasova meta. Zaradi bujne rasti jo vsako leto zelo razredčimo, laški smilj in timijan pa za polovico znižamo, da naredita svež grmiček. Trajnice so tudi vse trave na fotografiji: pisana na desni je kolmež (Acorus calamus 'Argenteostriatus'), pod njim in previsni šaš (Carex pendula), na desni pa pisani falaris (Phalaris). Lahko bi vključili tudi pisanolistne sorte morrowijevih šašev ali belo-zeleno sorto kitajskega trstikovca (Miscanthus sinensis 'Morning Light'), saj se lepo ujamejo z belo-zeleno-sivkasto kombinacijo. Po sogovornikovih so trajne trave v posodah lepe vso sezono, ker pa so izjemno agresivne rasti, jih je treba že po dveh letih razsajati.

Trajnice v posodah najlepše prizimijo tako, da jih porezane postavimo v gručo ob steno, kjer je topleje in manj piha, vse lonce skupaj od strani zaščitimo z juto, če stojijo pod napuščem, pa jih enkrat na mesec zalijemo.

Kot na gozdnem robu

Slog atrija je zelo moderen, vendar bujna zasaditev blaži ostre linije arhitekturnih elementov. Ta pristop je v zadnjih letih zelo razširjen. Namesto da bi minimalistični vtis nadaljevali z zasaditvijo (le ena vrsta rastlin, npr. strogo striženi pušpanovi grmički), ustvarimo kontrast s strukturno razgibanimi trajnicami in grmovnicami. »Zasaditev ustvarja vtis gozdnega roba in je zaradi izbora rastlin v resnici primerna za senčni ali polsenčni atrij,« pravi Matic Sever. Po njegovih besedah gre najverjetneje za razstavni vrt, za katerega so uporabljene sveže rastline, a bi ga bilo mogoče z nekaj prilagoditvami vzdrževati tudi v naših razmerah. Izbrane rastline lahko rastejo v istem koritu, zasaditev pa je zelo gosta in jo bo treba kmalu razredčiti.

Vertikalna stena na levi predstavlja podaljšek majhnega vrta. Zasajena je s trajnicami: hostami v spodnjem delu, više pa s pisanimi koprivami, plazečim se skrečnikom in praprotmi. Po sogovornikovih besedah se za takšne rešitve uporabljajo vnaprej izdelani paneli, pri katerih so nepogrešljivi prilagojeni substrati in avtomatiziran fiksen zalivalni sistem.

Zasaditev v koritu ob klopi se začne z brezo, nadaljuje pa z listopadno trdolesko, ki je s svojo kroglasto obliko kontrast brezi. »Breza na tako majhnem prostoru je požrešna, in da ne bi zamorila drugega rastlinja, jo moramo vsaki dve, tri leta porezati skoraj do tal, da vzgajamo večdebelno obliko in mlade poganjke. Z rezjo moramo vzdrževati tudi trdolesko, da ne ogoli.« Že pod brezo se začne zasaditev iz različnih vrst host, ki se nadaljuje vzdolž vsega korita. Kombinacija vključuje še praprot glistovnico, rodgersijo, ki ima čudovite dlanasto deljene liste, in na desni bekico, travo s snežno belimi socvetji in belimi dlačicami na listih. Lepa ostane, tudi ko socvetja porežemo. Beli cvetovi bekice in host ter bel rob na listih nekaterih host ustvarjajo sozvočje z brezovim lubjem. V sprednjem delu korita so za barvni kontrast uporabljeni vijoličasti srčki (Dicentra formosana), ki se ponovijo tudi pod klopjo, le da tu v družbi lipice, ki ima liste z bakrenim nadihom. Pri zadnji gre za trajnico s trdnimi listi in poganjki, zato bi jo pod klopjo obdržal, medtem ko bi krhke srčke, ki se tu nagibajo proti svetlobi, raje nadomestil z drugo trajnico. »Tako tu kot v koritu predlagam nizko krvomočnico, enako vijoličasto, kot so cvetovi srčkov, saj bi cvetela od pomladi do jeseni, medtem ko srčki cvetijo in odcvetijo konec maja. Tudi pomanjkanje vode videza krvomočnice ne prizadene, medtem ko lahko srčki zaradi tega ogolijo.«

Ker rastline rastejo v koritu, je treba substrat dobro pripraviti, na dnu narediti drenažo, z dodatki poskrbeti za odcednost (npr. perlit) in zaradi stisnjenega prostora rastline redno (vsako leto) dognojevati. Za zasaditev v koritu z grmovnicami in trajnicami je priporočljivo uporabiti pol navadne vrtne zemlje, jo zmešati s substratom, dodati kompost in poskrbeti, da se pred sajenjem dobro posede, da bodo rastline prišle do veljave.