Češnje: Obiramo jih lahko s tal

Sogovornica je vodja Sadjarskega centra Bilje, ki je bil v okviru Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica ustanovljen za preizkušanje koščičarjev. Kako izrazita je variabilna bujnost češnjevih podlag v kombinacijah z izbranimi sortami češenj v različnih talnih in podnebnih razmerah, so pokazali poskusi v enajstih sadjarskih centrih v regiji Alpe–Jadran, v kateri od slovenskih ustanov sodelujeta sadjarska centra v Biljah in Gačniku pri Mariboru. Že primerjava v njunih nasadih je pokazala, da se lahko bujnost dreves in s tem tudi pridelek enako starih dreves s povsem enako kombinacijo podlage in sorte, ki so bile za povrhu dobavljene iz iste drevesnice, razlikujeta tudi za dvakrat. Z dr. Nikito Fajt smo se pogovarjali, s katerimi podatki se moramo oborožiti pred nakupom sadike, da ne bi bili pozneje nad drevesom razočarani, o lastnostih češnjevih podlag in novih sort, žlahtniteljskih trendih in oskrbi dreves, da nam bo prvo pomladansko sadje z domačega vrta v veselje.

V preteklosti so želeno sorto najpogosteje cepili na sejance divje češnje ali rešeljike, ki so zrasli v zelo visoka drevesa. Obe podlagi spadata med bujno rastoče (poleg njiju še selekcija sejanca češnje F 12/1 in colt), pri katerih je končna višina dreves tudi do osem metrov, pri cepljenih na šibke in srednje bujne podlage pa le od dva do štiri metre. Ker je bujnost slednjih zelo variabilna, moramo izbiro prilagoditi lastnostim tal in klime.

Iskanje idealne podlage

»Zadnjih 20 let so se evropski žlahtnitelji veliko ukvarjali s selekcioniranjem podlag za češnje, ki omogočajo gosto sajenje dreves in to, da lahko večino del opraviš s tal, podobno kot pri jablani omogoča šibka podlaga M 9. Vendar pri češnjah tako idealne podlage kot pri jablani ni; žlahtnitelji na različnih koncih sveta si še vedno prizadevajo, da bi jo selekcionirali. Pri jablanah je namreč bujnost drevesa na omenjeni podlagi veliko bolj uniformna, predvidljiva, saj ni toliko odvisna od talno-klimatskih razmer. Za tržno in tudi v slovenskih v nasadih zelo razširjeno šibko podlago gisela 5 (pri nas je na tej podlagi okrog četrtina češnjevih dreves) smo denimo ugotovili, da za Primorsko ni primerna, ker potrebuje njen plitvi koreninski sistem zelo rodovitna tla z možnostjo namakanja in višjo relativno zračno vlažnost. Rezultat je tudi za pol manj bujno drevo kot denimo v sadjarskem centru Gačnik pri Mariboru ali v celinski Evropi,« pove dr. Fajtova. »Gre namreč za eno najbolj razširjenih šibkih podlag nemškega izvora, ki v celinski Evropi ponekod zrastejo tako bujno kot pri nas F 12/1. Spet druge kombinacije med šibkimi podlagami in sortami pa dobro rodijo tudi na Primorskem,« doda. V njihovih poskusih so se kot obetavne izkazale tudi podlage, na katere v slovenskih drevesnicah še ne naletimo, in nekatere nove sorte češenj, ki jih bo predstavil šele prihodnji Sadni izbor za Slovenijo.

Priporoča, da se pred nakupom sadike pozanimamo, katere šibke podlage so v drevesnici na razpolago, in se za nakup odločimo glede na njihove lastnosti in predvideno lokacijo sajenja, pa tudi ustreznost kombinacije z izbrano sorto.

Šibke in srednje bujne podlage

Za šibke podlage na splošno velja, da so primerne le za zelo rodovitna, globoka tla, kjer imamo možnost namakanja, in če je potrebno, tudi ureditve opore. Primerne so za kombinacijo s sortami (zgornji, rodni del drevesa), za katere je značilna bujnejša rast. Poleg tega jih je treba intenzivno oskrbovati (gnojenje, upogibanje ogrodnih vej, rez, varstvo pred boleznimi in škodljivci). Večina od teh pogojev je izpolnjena v intenzivnih nasadih; če na domačem vrtu drevesca ne bodo deležna dobre oskrbe, je boljša izbira drevo na bujnejši podlagi. Najpogostejši šibki podlagi sta gisela 5 in weiroot 72 (W 72); še šibkejša je gisela 3. Za toplejšo in bolj sušno Primorsko slednja sploh ni primerna, enako velja za tabel edabriz, giselo 4 itd. »Za domačo rabo moramo razmisliti o smiselnosti češ­nje na šibki podlagi, kajti količina pridelka na majhnem volumnu krošnje je skromna,« spomni sogovornica. Šibke podlage imajo krajšo življenjsko dobo, predvidoma od 20 do 25 let, prej vstopijo v rodnost, lahko že drugo, tretje leto, vendar rodnost prav tako hitreje upade kot pri bujnejših.

Tudi srednje bujne podlage so primerne za rodovitna tla, ki jih namakamo. Kot perspektivne so se izkazale podlage gisela 6, piku 1, maxma 14. »Maxma 14 doseže predvidoma do 80 odstotkov bujnosti sejanca češnje. Pri drevesu namreč ni pomembna le višina, temveč rodni volumen krošnje, saj le na primerno razviti krošnji lahko pričakujemo dober pridelek. Njen volumen je pokazatelj bujnosti drevesa, enako kot presek debla, ki ga pri naših poskusih redno spremljamo,« razloži sogovornica.

Bujne podlage

Bujne podlage, sejanec češnje, rešeljika, F 12/1 in coltm pa so priporočljive za manj rodovitna, pusta, a odcedna tla, kjer nimamo možnosti namakanja. Podlaga colt omogoča bolj odprto rast drevesa, ker ogrodne veje izraščajo z debla bolj pod odprtim kotom (podlaga doseže okrog 90 odstotkov rodnega volumna sejanca), medtem ko je rešeljika priporočljiva za bolj bazična tla.

Rez češnje

Če bi radi češnjo obirali s tal, lahko to dosežemo tudi z drevesom na bujnejši podlagi, če sadiko takoj po sajenju oz. spomladi ob brstenju ustrezno prikrajšamo in jo potem tudi redno obrezujemo, ogrodne veje pa upogibamo, da jo vzgojimo v izbrano gojitveno obliko. Rez je po besedah dr. Nikite Fajt za rodnost češnje velikega pomena. »Včasih so se ljudje bali obrezovati češnjeva drevesa, predvsem zato, da se ne bi smolila in pozneje propadla. Večje rezne rane namreč pomenijo vstopno mesto za razne škodljive organizme, zato je tiste s premerom čez dva centimetra treba zamazati. Osnovno rez zato opravimo po koncu zime, ko temperature ne padejo več pod ledišče, pri bujnejših drevesih pa lahko krošnjo nižamo in redčimo ob obiranju in si ga tako olajšamo. S pravilnim obrezovanjem dobimo prirast enoletnih poganjkov; prav pri njihovi osnovi zrastejo najlepše češnje, ne samo na rozetah ali majskih kiticah, kot se je reklo včasih. Z rezjo tudi dosežemo, da se rodnost ne seli na obod drevesa in da to znotraj ne ogoli. Z rezjo notran­jost osvetlimo, poleg tega pa s povečevanjem zračnosti zmanjšamo mož­nost obolevanja za najpogostejšimi glivičnimi obolenji, listno luknjičavostjo koščičarjev, cvetno in plodovo moniljo ter češnjevo listno pegavostjo.

Samooplodne in nesamooplodne sorte

Pri izbiri sort so za ljubiteljske sadjarje najpomembnejši okus, tekstura mesa in čas zorenja. Nekatere se razlikujejo tudi po občutljivosti na pozebo, manj občutljiva je denimo pozna sorta regina. Poleg bujnosti in priporočljive kombinacije s podlago pa je za ljubiteljske sadjarje pomembno tudi, ali je sorta samooplodna, in če ni, katere druge sorte češenj so njeni opraševalci. Samooplodne češ­nje po debelosti doslej niso dosegale samoneoplodnih, zdaj pa žlahtnitelji pospešeno razvijajo nove, kakovostne in dobro rodne sorte, ki so poleg tega še samooplodne. Tak­šne so denimo celeste, new star, sunburst, lapins, zanje pa je priporočljiva srednje bujna ali bujna podlaga, ker obilno rodijo, to pa povzroča manjši prirast poganjkov.

V sadnem izboru za Slovenijo 2010 sta priporočeni zgodnji sorti burlat ter celeste in pozni kordia in regina, poleg njih pa so, kot postranske sorte, zanimive še sweet early (panaro 1), early star (panaro 2), vigred, garnet, giorgia, new star, canada giant, van, sunburst, lapins. Vigred je slovenska sorta, ki jo je pred leti križala dr. Julija Smole, profesorica sadjarstva na ljubljanski BTF. Po sogovorničinih besedah je to zelo dobra sorta, ki zelo dobro rodi na šibki podlagi. Najnovejši žlahtniteljski trendi pa so razvoj sort, ki merijo v premeru tudi več kot 30 mm.

»V preizkušanju novejših sort sta se kot zelo perspektivni izkazali italijanski grace star in black star. V letošnji zimi smo za preizkušanje posadili še pet novih bolonjskih sort, ki naj bi bile zelo rodne, debele in samooplodne, skupino sort, ki imajo v imenu sweet,« pravi dr. Fajtova. Ljudje spet povprašujejo tudi po starih sortah. V okviru Sadjarskega centra Bilje imajo tudi matični nasad sort koščičarjev za cepiče, s katerimi oskrbujejo slovenske drevesničarje; dobiti je mogoče tudi cepiče starih sort. Sorte češenj se razlikujejo tudi po občutljivosti za pokanje. Takšne, ki bi bila popolnoma odporna proti pokanju, ni, nekatere pa so manj občutljive (kordia, regina). Medtem ko nekatere sorte češenj ponekod v Sloveniji letos slabše rodijo (med razlogi so tudi ekstremno visoke temperature lani poleti in pretopla zima, kar je prizadelopredvsem tiste sorte, ki za nastavek plodov in pravilen razvoj cvetnih brstov potrebujejo več nizkih temperatur), je v sadjarskem centru Bilje sezona za zgodnje in srednje pozne sorte dobra, pri poznih pa bo kakovost pridelka odvisna tudi od padavin, pove dr. Nikita Fajt.