Enkrat in dvakrat rodne maline

Maline dajo hitro zelo velik pridelek, saj glede na sorto plodove obiramo od junija do jeseni. Vsebujejo velik delež sladkorjev, zato so priljubljene za predelavo v marmelade, sokove, kompote, želeje, sadno vino ali pa jih uživamo presne in suhe. Enako velja za jagode in ribez. Hkrati so odlične za pašo čebel in čmrljev, saj tvorijo veliko peloda in nastane izvrsten med.

Maline, ki rodijo enkrat na leto, začnejo septembra in oktobra razvijati cvetne brste na enoletnih poganjkih. Iz njih se spomladi naslednje leto razvijejo cvetovi in plodovi. Iztrošene in odvečne mlade poganjke odstranimo tik nad tlemi takoj po končanem obiranju sadežev. Preostale rozge pritrdimo na ogrodje in razredčimo tako, da na pri­bližno 10 cm stebla pustimo en močnejši poganjek.

Dvakrat rodnim malinam se začnejo cvetni brsti razvijati že v začetku poletja in rodijo še isto jesen. Po koncu zorenja (običajno po prvi slani) se vrh posuši, zato ga prirežemo. Naslednjo pomlad se na odrezanem poganjku razvijejo plodovi (drugi pridelek), ki zorijo hkrati s pridelkom enkrat rodnih sort. Poleti jim privezujemo veje na oporo, jeseni pa pobiramo plodove. Dvakrat rodne maline lahko gojimo tudi v enoletnem pridelovalnem ciklu, v katerem jih po poletnem pobiranju porežemo do tal.

Ribez v obliki grma

Med ribeze ne prištevamo samo rdečega, rumenega in črnega ribeza, temveč tudi kosmulje in joste. Pri ribezih, gojenih v obliki grma, želimo imeti od 15 do 20 rodnih poganjkov. Njihova starost je lahko največ šest let (bolje celo manj). Pri vzgoji v obliki grma je poletna rez omejena zlasti na redčenje poganjkov, ki izraščajo iz tal, in redčenje stranskih poganjkov na ogrodnih vejah. Pri gojitveni obliki ob opori je poleg redčenja potrebno prikrajševanje in izrezovanje stranskih poganjkov. Režemo tako, da je grm dobro zračen, ker se tako mokra rastlina hitro posuši in obstaja manjša možnost okužbe z boleznijo. Po obiranju izrežemo stare in prevelike poganjke, da naredimo prostor mlajšim. Pri visokodebelnih ribezih je pomembno izrezovanje in odstranjevanje izrastkov podlage, na katero je cepljena žlahtna sorta.

Doma vzgojene jagode

Sadike domačih jagod lahko vzgojimo iz poganjkov na živicah. Iz ene matične rastline lahko zraste več poganjkov, mi pa izberemo le najmočnejše in tiste, ki so se dobro ukoreninili. Ukoreninjene sadike sadimo neposredno na pripravljeno gredico. Če načrtujemo vzgojo novih rastlin, matičnim odstranimo cvetove, s čimer jih spodbudimo, da nastavijo več živic. Presajamo jih od sredine avgusta do začetka septembra. Živice preprosto pretrgamo ali prerežemo in rastline posadimo na gredico. Jagode imajo rade sončno lego in dobro pripravljena humozna tla. Najbolje je, da tla po sajenju zastremo z zastirko. Pomembno je, da poleti ne pozabimo na tiste, ki so že obrodile. Če so enkrat rodne jagode napadle bolezni, grmičkom porežemo liste, če pa so zdrave, jih pustimo. Redno moramo tudi odstran­jevati vse poškodovane liste ali plodove, da rastlin ne napade siva plesen. Pri pojavu pegavosti uporabimo sredstvo na osnovi oomicet, to je ekološko sredstvo, ki deluje kurativno. Kar pomeni, da uniči številne bolezni, ki ogrožajo naše rastline.

Dognojevanje

Ko rastlina cveti in nastajajo plodovi, potrebuje dovolj hranil, da jih vse prehrani in na koncu dobro obrodi. V poletnem času, ko je napovedanih nekaj dni dežja, uporabljamo peletirana organska gnojila. Ploha ne zadostuje, saj se morajo peleti ali granule dobro raztopiti. Seveda se to da rešiti z rednim namakanjem (zalivanjem). Dobra izbira je tekoče gnojilo na osnovi morskih alg ali organsko, ki vsebuje aminokisline in vitamine. To so ekološka organska gnojila. Obstajajo pa tudi mineralna kristalna gnojila, ki so hitro topna. S temi in tekočimi organskimi gnojili lahko gnojimo foliarno (prek listov). Samo pazimo, da to naredimo zvečer, ko so rastline ohlajene, drugače jih hitro požgemo. Za največji učinek foliarno do­gnojujemo na sedem do deset dni. V primerjavi z zalivanjem porabimo bistveno manj gnojila, kar pomeni, da je gnojenje precej cenejše. Bo pa pridelek najboljši, če gnojimo tako prek korenin kot listov.