Za nasvete smo prosili Romana Mavca, vodjo poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici. Po njegovih besedah se dozoreli sadeži z domačega drevesa daleč prekašajo kupljene trgovinske marelice, saj te občutljive sadeže oberejo, še preden so povsem zreli.

Pred odločitvijo za sajenje marelice v domačem vrtu pa moramo vedeti, da je drevo skoraj nemogoče ohraniti zdravo, če ga nismo pripravljeni v času cvetenja škropiti proti bolezni cvetni moniliji. Ker so odrasle marelice zelo bujna drevesa, jim moramo nameniti veliko prostora v višino in širino – pretirano obrezovanje namreč povzroči še bujnejšo rast. Zelo pomembno je, da drevesu damo pravilno obliko z gojitveno rezjo v prvih štirih letih po sajenju in se pozneje držimo priporočil za obrezovanje in dosledno razkuževanje reznih ran. Debla dreves je dobro takoj po novem letu premazati z apnenim beležem, kar vpliva na poznejše brstenje in zmanjša možnost pozebe, hkrati pa razkuži razpoke na lubju.

Mesto sajenja in dovolj prostora

V vrtu večinoma gojimo marelico ploščato ob steni, s čimer jo lahko zaščitimo pred dežjem, ki med cvetenjem povzroči obolevanje za cvetno monilijo, pa tudi prosto rastočo. Ker zraste v veliko drevo (majhnih dreves, kakršne denimo poznamo pri jablanah na šibkih in srednje bujnih podlagah, ni), kot samostojno drevo potrebuje 6 metrov premera pri 5 metrih višine. Ob steni, kjer raste v ploščati vzgojni obliki, namenimo drevesu vsaj 6 do 8 metrov v širino in od 4 do 5 m v višino. Če ga bomo z rezjo ohranjali nižje, mu bomo morali nameniti še več prostora v širino, saj se bomo le tako izognili potrebi po močni vsakoletni rezi. Pomembno je, da drevesa ne posadimo ob južno steno, temveč jugozahodno ali zahodno, saj bo ob južni zelo zgodaj vzbrstelo.

Gojitvena rez marelice

Želeno obliko krošnje bomo najlaže vzgojili, če kupimo sadiko v obliki šibe. Tej po sajenju prikrajšamo vrh, kar spodbudi rast stranskih vej. Prikrajšamo ga na višini 0,9 metra, če je posajena ob steni, in 1,2 m visoko, če bomo vzgajali samostojno drevo. Višina debla je pomembna, da se bomo lahko drevesu približali, saj so pozneje veje v spodnji etaži dolge tudi 3 do 4 metre. Ko so stranjski poganjki dolgi od 20 do 30 cm, ohranimo nekaj najlepših in jih s pomočjo vrvice upognemo v skoraj vodoraven položaj. Tako se bodo pozneje veje manj lomile zaradi obtežitve s snegom snega ali pridelkom. Usmerjanje vodoraven položaj tudi zavira rast, povzroča obraščanje vejic in nastajanje cvetnih brstov. Drugo in tretje leto bomo vrh ponovno prikrajšali okrog 80 cm nad zadnjo vejo in novo etažo stranskih poganjkov upogibali podobno kot prvo.

!!galerija!!

Zgodnjespomladanska in zelena rez

V poznejših letih zdrava marelica požene precej poganjkov. Spomladanske rezi se po Mavčevih besedah ne lotevamo pred začetkom marca, raje proti sredi meseca. Vedno mora biti po opravljenem delu še vsaj 3 ali 4 dni suhega in toplega vremena. To je pri marelici pomembno še bolj kot pri drugem sadnem drevju, da se rane od rezi hitro zarastejo. Vsa rezna mesta poškropimo z nekoliko bolj koncentriranim bakrovim pripravkom (ročna pršilka), kar se po sogovornikovih izkušnjah obnese še bolje kot zamazovanje s cepilno smolo. Ukrep je pri marelici pomemben, saj so »rane« najpogosteje vstopna mesta za povzročitelje različnih bolezni – mnoge od njih namreč povzročijo kap marelic (drevo se posuši v zelo kratkem času).

Spomladi izrezujemo navpične poganjke, tiste, ki so obrnjeni v notranjost, in to vedno v celoti (do mesta, kjer izraščajo). V vrhu je teh poganjkov več, zato je tam rez in izrezovanje močnejše. Vrh odvedemo na vodoraven, roden poganjek, ki bo zaviral pretirano rast. Z rezjo odstranjujemo več kot 4 leta stare rodne veje. Roman Mavec tu omeni še prednost lepo vzgojenih ogrodnih vodoravnih vej. Ker se marelica lepo obrašča, bodo iz njih vsako leto izrasli novi poganjki, mi pa bomo pri rezi vsako leto ohranili tiste najbolj položne in z njimi na veji oblikovali lepo ribjo kost. Če jih bomo približno pol izrezali, bo pridelek še vedno obilen. Marelica namreč rodi na lanskih poganjkih.

Del rezi opravimo tudi poleti po obiranju, prav tako v suhem vremenu. Pri tej rezi izrežemo večino močnih navpičnih poganjkov, ki izraščajo s hrbta vej in senčijo krošnjo.

Tako pri spomladanski kot pri zeleni rezi seveda porežemo vse suhe poganjke do zdravega lesa. Ker so se verjetno posušile zaradi cvetne monilije (pojavi se po cvetenju) ali druge glivične bolezni, orodje po tem obvezno razkužimo. Suhe poganjke vedno izrezujemo takoj, ko jih opazimo.

Beljenje debel

Za marelice je zaželen ukrep beljenje debel takoj po novem letu. Zanj uporabimo apneni belež ali jupol z dodatkom bordojske brozge. Z njim preprečimo prezgodnje prebujanje drevesa in posledično pozebo, hkrati pa razkužimo razpoke na lubju in zmanjšamo možnosti za vdor povzročiteljev bolezni v tkivo.

Zaščita pred cvetno monilijo

Marelice so zelo občutljive na glivično bolezen cvetna gniloba ali cvetna monilija, katere nevarnost se je v naših krajih zelo povečala. Širi se z vlago oziroma dežjem v času cvetenja, ko je drevo enkrat okuženo, pa ga ne moremo več pozdraviti.

Prezimi na odmrlih cvetnih delih, odmrlih vejicah ali na zasušenih plodovih, ki ostanejo na drevesu. Trosi z okuženih mest spomladi okužijo cvetove, vanje prodrejo z vodo. Če se okuži večje število cvetov, odmre več vejic, če pa si okužbe sledijo iz leta v leto, drevo naposled odmre.

Če marelica iz razpokanih mest na lubju smoli, je to skoraj gotovo znak za cvetno monilijo. Pomembno je sprotno izrezovanje in sežiganje odmrlih poganjkov, za preventivo pa pomaga edino škropljenje. Pravi se mu škropljenje v cvet, ker je namenjeno zaščiti odprtih cvetov. Opravi se pred napovedanim dežjem; če se padavine med cvetenjem ponovijo večkrat zapored, je tudi škropljenje treba v nekajdnevnih razmakih ponoviti, saj se cvetovi odpirajo postopoma. O sredstvih za zaščito se je priporočljivo posvetovati s svetovalcem v rastlinski lekarni.