Toda ne, ta lepi divji sorodnik kakija je lotusni ebenovec ali lotusni kaki (Diospyros lotus) z Daljnega vzhoda, od koder so doma tudi žlahtne sorte kakija, s katerim se sladkamo (Diospyros kaki). Skrbnejši gospodarji so to drevo z drobcenimi sadeži imeli zato, da so lahko iz semena vzgojili podlage, na katere so potem cepili bolj zaželene debele kakije. Tako je še danes, tudi sadike, kupljene v drevesnicah, so cepljene na podlago tega drevesa ali pa virginijskega ebenovca (Diospyros virginiana), ki izvira iz Amerike. Preizkušeno sta oba užitna in slastna, zatorej če boste kdaj imeli priložnost, ju poskusite.

Kaki, ki je že v davnini veljal za sadež bogov – to namreč pomeni latinsko ime Diospyros – je k nam na Primorsko prišel pred dobrim stoletjem iz Italije, in ker tako pozno ni zorelo nobeno drugo sadje (obirajo ga okrog prvega novembra), so ga zelo cenili. Bolj kot danes, ko drevesa marsikje ostajajo neobrana. Morda zato, ker je sadeže z mnogih treba še umediti, da bi bili užitni.

Skrivnosti kakijevega okusa

Toda ali veste, da lahko z istega drevesa nekatere sadeže jemo trde, drugi pa nam zaradi trpkosti potegnejo usta skupaj? Če poenostavimo, je to, ali so užitni že trdi, odvisno od sorte in od tega, ali so v sadežu semena. Vse sorte kakija, ki jih kupimo v vrtnarskih trgovinah oz. drevesnicah, imajo ženske cvetove in lahko obrodijo (obstajajo tudi sorte, ki imajo samo moške cvetove, in takšne, ki imajo oboje). Plodovi se iz ženskih cvetov lahko razvijejo tudi brez oploditve in takšni nimajo semen. Lahko pa so oplojeni in imajo v notranjosti semena. Oboji so užitni, le da tistih s semeni ni treba mediti, tiste brez semen pa.

Med ljubitelji trdih kakijev je denimo zelo cenjena sorta vaniglia. Je odličnega okusa, če so plodovi oplojeni (imajo semena), so užitni trdi. Toda tudi njene plodove, če niso oplojeni, je treba umediti. A to se redko zgodi, saj je oplojenost ali neoplojenost plodov sortna lastnost.

Če trd kaki kupujemo pri pridelovalcu, se pozanimajmo, ali potrebuje medenje. Za domači vrt pa v dobro založeni drevesnici kupimo sadiko sorte, ki ustreza našemu okusu (ali želimo uživati trd ali umeden kaki).

Na drevo ne plezamo nikoli

Glede drugih lastnosti so kakiji na srečo manj skrivnostni. So toploljubni, zato jih največ videvamo na Primorskem, v osrednji Sloveniji pa imajo radi osončene, t. i. vinogradniške lege, na vrtu jih je najbolje posaditi na južno stran hiše, v bližino stene. Čeprav cvetijo pozno, šele maja, jih namreč lahko prizadene pozna spomladanska pozeba. Kot vsa sadna drevesa tudi kaki sadimo v bogata prepustna tla, v katerih ne zastaja voda. 

Za zdaj ta sadna vrsta v Sloveniji še nima pomembnejših škodljivcev, zato ne potrebuje škropljenja. Ker ima zelo krhek les, nikoli ne plezamo nanj! Obiramo ga z lestve, enako velja, če drevo potrebuje rez. Ta je pri kakiju samo korekcijska, kar pomeni, da odstranimo le poškodovane veje, saj drevo naredi lepo in skladno krošnjo.

Mehčanje kakija
In kako kaki umedimo doma? Plodovi se zmehčajo, če jih skupaj z nekaj jabolki damo v pokrito škatlo. Proces je hitrejši pri višjih temperaturah. Lahko pa plodovom odpravimo trpkost, če jih po peclju oz. »roži« pokapamo z nekaj kapljicami žganja in prav tako zapremo. Čeprav bodo po tednu dni morda še trdi, ne bodo več trpki.