Zdravo listje listopadnega drevja in grmičevja lahko uporabite za zastiranje gredic s trajnicami, vrtnic, manjše količine za shranjevanje gomoljev toploljubnih cvetic čez zimo, večje zaloge lahko izmenično z drugimi rastlinskimi odpadki odlagate na kompostni kup ali ga uporabite za izdelavo kakovostne prsti listovke, vendar za te namene ni primerno vse listje. Uporabi katerega se izognemo in zakaj?
PREBERITE ŠE: KAJ LAHKO NAREDIMO Z JESENSKIM LISTJEM
Ker suho listje razpada počasneje kot drug organski material, ki ga mečemo na kompost, ga na kup odlagamo v plasteh, debelih največ 10 cm, in te izmenjujemo z bolj mokrim materialom. Če imamo na vrtu veliko orehov, to listje dodajamo na kompostni kup le v manjših količinah, saj vsebuje spojino juglon, ki zavira rast mnogih rastlin. Orehovo listje tudi ni primerno za zastiranje vrtnih gredic.
Tudi prevelike količine hrastovega ali kostanjevega listja na kompostu niso najbolj dobrodošle. Ni pa nič narobe, če nekaj orehovega, hrastovega ali kostanjevega listja zmešamo z drugim listjem in organskimi odpadki. Tudi za izdelavo listovke, rahlega substrata, ki po nekaj letih nastane iz suhega listja, naj bo listje omenjenih drevesnih vrst pomešano z večjim deležem drugačnega listja.
Odpadlo listje sadnega drevja iz sadovnjaka, v katerem smo imeli izrazite težave z glivičnimi boleznimi, kot so denimo škrlup pri jablanah in hruškah, pepelasta plesen pri jablanah, listna luknjičavost pri češnjah, breskova kodravost, pa tudi cvetna monilija pri koščičarjih idr., ni primerno za zastiranje gredic. Pri pravilnem kompostiranju naj bi trosi glivičnih bolezni zaradi visokih temperatur, ki se sproščajo pri razpadanju organskega materiala, sicer propadli, vendar ta proces v vrtičkarskih kompostnikih zaradi napačnega razmerja plasti materiala, neprimerne vlažnosti ali pomanjkljive zračnosti marsikdaj ne poteka optimalno. To je razlog, da se je odlaganju večjih količin obolelega listja na kompostne kupe priporočljivo izogniti.
Velike količine nagrabljenega listja z zelenic okoli blokov marsikoga napeljejo na misel, da bi ga uporabil za zastirko na svojem vrtu, če je ta v bližini. Tudi sama sem s takšnim namenom za listje prosila hišnika. Vendar je mojo prošnjo prijazno zavrnil s pojasnilom, da je v nagrabljenem materialu toliko pasjih iztrebkov, da si tega ne želim vedeti. Poleg tega, da človeške in živalske iztrebke dojemamo kot nesnago, so mogoč vir onesnaženja tal s patogeni, povzročitelji bolezni, zato listje okrasnega drevja za zastiranje uporabimo le z domačega vrta.