Ko odpade listje, sadimo sadno drevje

Zakaj tako pozno jesensko sajenje sadnega drevja

Izbira sadik v sadnih drevesnicah in bolje založenih vrtnih centrih je novembra največja. Takrat so naprodaj sveže izkopane sadike z golimi koreninami (ne v loncu), pri katerih se lahko prepričamo o njihovi razvitosti in vitalnosti. Če jih posadimo jeseni (dokler zemlja ne zmrzuje), se bodo korenine dobro vrastle v tla, saj nadzemni del drevesa, ki je odvrglo listje, medtem miruje. Predvidoma bodo imela na razpolago več padavinske vode kot spomladi posajena, ta se utegnejo zaradi olistanosti poleg tega hitreje izsuševati. Če bo zima sušna, pa moramo jesenske sadike seveda večkrat obilno zaliti.

Spomladansko sajenje je ob dobri oskrbi posajenega drevesa prednost le za toploljubne sadne vrste: kaki, figo, aktinidijo, marelico.

Kako izberemo sadiko

Sadike morajo biti opremljene z deklaracijo, ki mora vsebovati podatke o sadni vrsti, sorti, tipu podlage in o tem, kdo je sadiko pridelal. Ti podatki se nam morda ob nakupu ne zdijo pomembni, a bodo ključni že, ko bomo sadiki odmerjali prostor, ki ga bo zavzelo odraslo drevo, ko bomo iskali nasvete za način obrezovanja, za zaščito pred boleznimi (odpornost sorte na bolezni) in druge značilnosti.

Pri sadiki je najpomembnejša kakovost korenin. Imeti mora vsaj tri debelejše korenine, iz katerih rastejo lasaste koreninice. Sadike večine sadnih dreves so sestavljene iz dveh delov: spodnji del s koreninskim sistemom je podlaga, nanj pa je cepljena žlahtna sorta sadne vrste (ima ime, pri jablani npr. topaz). Na mestu, kjer sta dela zraščena, je nekakšna odebelitev ali brazgotina. To mesto mora pri sajenju ostati ped nad zemljo.

Preden izberemo sorto zaželene sadne vrste (denimo jablane, hruške, slive, češnje …), razmislimo, koliko bomo drevo pripravljeni škropiti (odpornost), ali želimo sadje, ki se dolgo skladišči ali za takojšnjo porabo, kdaj si želimo pridelek in seveda, kakšen okus in videz sadežev sta nam všeč. Pomembna lastnosti sadnih dreves, ki določajo izbiro sadik za sajenje, je podatek o tem, ali je sorta samooplodna ali samoneoplodna. Če je samooplodna, lahko posadimo tudi eno samo rastlino iste vrste, drugače mora v bližini za oploditev rasti druga sorta (lahko tudi pri sosedu). V drevesnici nam bodo svetovali tudi, katere sorte se med seboj oprašujejo.

Lastnosti, ki bo odvisne od tega, na kakšno podlago so cepljene sorte, so prav tako zelo pomembne: to bodo predvsem velikost drevesa in število sezon, ki bo preteklo do začetka rodnosti. Podatek o podlagi si skrbno zapišimo, saj bosta od njega odvisna tudi vzgoja oblike drevesa in obrezovanje.  

Tudi za drevo s koreninsko grudo moramo izkopati dovolj veliko sadilno jamo in zrahljati tudi njeno dno. Foto: maxfluor/Shutterstock Foto:

Kako sadiko zavarujemo pred izsušitvijo

Praviloma so sadike z golimi koreninami sveže izkopane, kljub temu jih posadimo čim prej – idealno je, da imamo jamo že vnaprej pripravljeno. Kak dan lahko sadika, ki ima korenine zavite v zaščitno folijo, počaka. Če so korenine videti izsušene (pazimo na veter), jih pred sajenjem za nekaj ur namočimo v goščo iz vode u ilovice.

Kam sadimo

Sadna drevesa potrebujejo sončno mesto, toploljubne vrste v celinski Sloveniji tudi zavetno lego. Zelo zaželeno je, da novega drevesca sadimo na isto mesto, kjer je prej raslo drevo iste vrste (npr. češnje ne sadimo tja, kjer je prej rasla češnja), ali pa odstranimo od tri do štiri samokolnice stare, iztrošene zemlje in jo nadomestimo s svežo z vrta. Prej seveda odstranimo čim večji delež starih korenin (možnost prenašanja bolezni). Tla morajo biti prepustna, plast zemlje globoka vsaj pol metra, neposredno pod njo ne sme stati podtalnica. Na močvirnem terenu za sajenje naredimo dvig­njen otoček (nasujemo vsaj 50 cm zemlje na debelo v premeru 1,5 metra). Ilovnati zemlji primešamo kremenčev pesek.

V drevesnici vprašajmo, koliko prostora bo potrebovalo drevo, ko bo odraslo. Nameniti mu moramo vsaj toliko prostora. Na končno velikost drevesa, ki se lahko zelo razlikuje, vpliva podlaga sadike.

Sadilna jama in sajenje

Sadilne jame je najbolje pripraviti pred nakupom sadik. Jama naj bo široka od 60 do 70 cm in globoka vsaj 50 cm. Če je mogoče, ločimo zgornji in spodnji sloj zemlje, da bomo jamo zasipavali v obratnem vrstnem redu, kot smo jo odkopavali. Podobno velika je sadilna jama za okrasna drevesa, globoka naj bo vsaj toliko, kolikor je visok lonec s sadiko, ali toliko, da bo sadika z golimi koreninami posajena enako visoko, kot je rasla v drevesnici. Širina naj bo najmanj za dva premera koreninske bale ali krošnje drevesca. Pomembno je, da ob pripravi jame temeljito prerahljamo tudi njeno dno.

Predolge glavne korenine, ki jih v sadilni jami ne moremo razporediti, pred sajenjem prikrajšamo na 20 cm, razporedimo jih na »hribček« sredi jame, ki naj bo tako visoko, da bo cepljeno mesto po sajenju eno ped nad zemljo. Če imamo na vrtu voluharje, koreninski splet prej zaščitimo z namensko mrežo, ki jo stisnemo okoli koreninskega vratu drevesca.

Tako lahko preverimo, ali bo cepljeno mesto dovolj visoko nad tlemi. Foto: azem/Shutterstock Foto:

Ob zasipanju jame enakomerno dodajamo mineralno gnojilo, vseskozi nasuto zemljo rahlo tlačimo. Korenine lepo razporedimo in jih zasujemo z drobno zemljo. Okoli košare natresemo kompost ali hlevski gnoj in vse skupaj zasujemo do vrha. Sadiko utrdimo tako, da zemljo okoli nje zahodimo. Količek, ki bo dajal oporo sadiki vsaj prva tri leta, je najbolje zapičiti že v dno sadilne jame, da pozneje ne poškodujemo korenin. Deblo privežemo obenj z vrvico v obliki osmice. Vmes mora biti vsaj 8 cm prostora.

Gnojenje v sadilno jamo

Za posaditev enega sadnega drevesa potrebujemo četrt kilograma sadjarskega gnojila NPK, od 10 do 20 kg hlevskega gnoja, če je zemlja slaba, vedro starega komposta. Hlev­ski gnoj lahko nadomesti ustrezna količina kakšnega drugega organskega gnojila. Jamo zasipavamo tako, da se gnojilo nikoli neposredno ne dotika korenin, koreninskega vratu, pa tudi mreže proti voluharju ne (korozija).

Voda

Če je zemlja ob sajenju suha, posajeno drevo zalijemo z vedrom vode, v suhi jeseni in zimi to še večkrat ponovimo. Paziti pa moramo, da sadike ne utopimo, kar se zgodi, če v težki zemlji izkopljemo premajhno sadilno jamo (manjšo od priporočene), iz katere voda težko pronica v globino! Prav zaradi tega ob pripravi prerahljamo tudi dno jame.

Sadna sadika s predčasnimi stranjskimi poganjki (nastavek krošnje). Foto: Leon Vidic Foto:

Rezali bomo spomladi

Ne glede na to, ali bomo kupili sadiko sadnega drevesa s stranjskimi poganjki, ki že predstavljajo nekakšno krošnjo, ali sadiko v obliki šibe, kjer bomo krošnjo šele vzgojili, jo bomo obrezali zgodaj spomladi. Več o vzgojni rezi sadnih dreves lahko preberete na tem mestu.