VIDEO: Sadno drevje posadimo čim bolj zgodaj

Zakaj zgodaj spomladi ali že proti koncu zime

Sadike sadnih dreves sadimo čim bolj zgodaj po koncu zime, ker bodo imela tako dalj časa, da se neolistana vrastejo v tla – ker še mirujejo in nimajo listov, skozi katere bi se izsuševala, in zato, ker je zgodaj spomladi v povprečju več padavin. Zgodaj sadimo tudi jagodičje. To je najpomembneje za ribez in kosmulje, ker začno zgodaj brsteti in odganjati.

Sadimo lahko celo pozimi, kadar zemlja ni zmrznjena. Za izkop jame in sajenje pa ni primeren čas, ko je zemlja zelo razmočena in blatna. Slab znak je namreč, da se oprijema orodja.

Ne kupujmo sadik in ne sadimo impulzivno

Na nakup sadik in sajenje se moramo pripraviti. Ko se odločimo, katero vrsto sadne rastline bomo posadili, se pozanimajmo o lastnostih sort (predvsem o njihovi odpornosti na bolezni, mraz …) in podlag, da ne bomo imeli pozneje nevšečnosti. Od tega, na kakšni podlagi raste drevo, je odvisna njegova velikost v odraslosti – koliko prostora mu bomo morali nameniti. Deklaracijo sadike s podatki shranimo.

Priprave na sajenje

Ne kupujmo sadik, dokler ne izberemo mesta, kjer bo rastlo drevo. Dobro je tudi, da pred nakupom izkopljemo sadilne jame, si priskrbimo gnojilo, oporni količek, zaščitno mrežo. Vnaprejšnji izkop jame je nujen zlasti pri sadikah, ki imajo gole korenine (niso v loncu), da se te ne bi izsušile.

Kaj je pomembno pri sajenju

Na mestu, kjer bo raslo sadno drevje ali grmičevje, ne sme zastajati voda, ne sme biti visoke podtalnice, bolje je, da na istem mestu prej ni rastla ista sadna vrsta (enostransko izčrpana zemlja, prenos bolezni), zemlja naj bo globoka vsaj 50 cm, mesto mora biti na soncu. Za sajenje ameriških borovnic bomo potrebovali kisel substrat, zanje bomo morali izkopati veliko sadilno jamo.

Kjer imamo na vrtu voluharja, bomo korenine zaščitili z namensko mrežo, podobno tudi stebelca dreves, do katerih ima dostop divjad. Vse sadike sadnega drevja bodo potrebovale količek za oporo, ki ga v dno jame zabijemo že ob sajenju, ne pozneje, da ne bomo poškodovali korenin.

Okvirna globina sadilne jame je pol metra, premer naj bo še 10 do 20 cm večji. Pri sajenju sadnih dreves mora ostati cepljeno mesto nad površino zemlje, sadik ne posadimo globlje, kot so rasle v drevesnici.

Tako postopek sajenja kot gojitveno rez si lahko ogledate v spodnjem videu.

Zalivanje

Marsikatera spomladi posajena sadika propade, ker jo v sušnem obdobju pozabimo zalivati. Že ob sajenju ji namenimo 20-litrsko vedro vode, če ni padavin, zalivajmo vsaj z enim velikim vedrom tedensko. Na to ne pozabimo tudi pozneje, saj imajo mlada drevesa plitve korenine.

Iz sadike jablane, ki je cepljena na sejanec, bo zraslo visoko drevo. Foto: Leon Vidic Foto:

Gojitvena rez takoj po sajenju

Takoj po spomladanskem sajenju opravimo gojitveno rez. Z njo bomo oblikovali drevesa v prvih treh do štirih letih po sajenju. Postopek je preprost, razlikuje se glede na to, ali imamo sadiko v obliki šibe (brez vejic) ali sadiko s predčasnimi poganjki (ta ima že vejice, torej obliko pravega drevesa). Če kupujemo sadiko s predčasnimi poganjki, izberemo takšno, ki ima vejice v višini, ki nam ustreza. Višina teh poganjkov se namreč med rastjo ne bo dvignila. Če so prenizko, lahko katerega odstranimo.

Rez sadike v obliki šibe: Vrh šibe po sajenju prikrajšamo 20 cm nad mestom, kjer želimo najnižjo vejo. Odrežemo ga nad očesom, iz katerega bo pozneje zrasel nov vrh. Iz treh do petih niže ležečih očes bodo pognali stranski poganjki, iz katerih bodo z upogibanjem v vodoravni položaj nastale vejice. Drugo leto na podoben način oblikujemo drugo etažo vej, tako da vrh odrežemo približno 60 centimetrov nad najviše ležečo vejo. Tretje leto bo na vrsti tretja etaža.

Rez pri obraščeni sadiki: Izberemo sadiko s predčasnimi poganjki, pri kateri so ti enakomerno debeli ter krožno razporejeni v višini, ki nam ustreza. Ne smejo biti polomljeni! S sadjarsko vrvico jih upognemo v čim bolj vodoraven položaj (to pripomore k tvorbi cvetnih brstov). Vrh sadike odrežemo 20 cm nad mestom, kjer si želimo drugo etažo vejic. Če nam višina predčasnih poganjkov ne ustreza, te porežemo do osnove (kak centimeter od debla), vrh pa odrežemo 20 cm nad mestom, kjer želimo najnižjo vejo. V naslednjih letih ravnamo, kot je opisano pri šibi.