Posadimo več dreves

Marelice izhajajo z območja s celinskim podnebjem. Največje pridelovalke tega sadja na svetu so Turčija, Iran in Italija, v Evropski uniji pa Italija, Francija, Španija in Grčija. Vrsta ima razmeroma kratko obdobje fizio­loškega mirovanja, ki se konča že okrog novega leta. Posebno na Primorskem lahko povišane temperature že v januarju sprožijo kroženje sokov in pripravo na brstenje. Če taki otoplitvi sledi močnejša ohladitev, lahko povzroči pozebo debel in tudi zaprtih cvetnih brstov. To lahko deloma preprečimo z izborom lege in beljenjem debel.

Na Primorskem se nasadi bolje obnesejo na dvignjenih zračnih severovzhodnih, severnih do severozahodnih legah kot na močno zaščitenih južnih legah, kjer začnejo marelice brsteti dosti bolj zgodaj. V preostalih predelih Slovenije pridejo v poštev južne lege.

Marelice so občutljiva sadna vrsta, pri kateri ni ustrezno rešen problem podlage in pri kateri drevesa nepojasnjeno odmirajo zaradi kapi in okužb z mikoplazmatskimi obolenji. Kdor želi imeti stalen pridelek, naj zato posadi vsaj nekaj dreves in jih redno podsaja. Ker je za novejše sorte značilno, da rodijo že v drugem ali tretjem letu, bo imel tako dokaj stalen pridelek.

Priprava tal za sajenje

Marelica zahteva zračna, globoka, ilovnato-peščena tla, ki so dobro preskrbljena s humusom. Če imamo možnost namakanja, lahko drevesa posadimo tudi na lažja, bolj lapornata ali peščena tla. Premokra tla je treba drenirati. Najboljša so rahlo kisla do nevtralna.

Pred začetkom sajenja je treba celotno površino splanirati, da ne bo nikjer zastajala površinska voda, založno pognojiti na podlagi analize tal in prekopati približno meter globoko. Če so tla preslabo založena s humusom, je treba površinsko plast obogatiti z večjo količino hlevskega gnoja ali pred sajenjem poskrbeti za zeleno gnojenje. Na vrtovih je treba prekopati jamo 2 x 2 metra do enake globine in prst založno pognojiti glede na analizo tal. Prekopano zemljo pustimo, da se sesede, in šele nato posadimo sadiko. Če so na površini, kjer bomo sadili marelice, prej rasla kakršnakoli drevesa ali grmovje, moramo odstraniti vse štore in korenine, da bi se izognili razvoju koreninskih plesni, ki bi lahko napadle nove sadike in jih čez pet do sedem let uničile.

Podlage

Idealne podlage, ki bi preprečila odmiranje, še ni. Za zdaj so v uporabi predvsem mirabolane, ki pa niso popolnoma skladne z marelico, in nekateri križanci.

Najbolj običajna podlaga za marelico je mirabolana (Prunus cerasifera). Srednje dobro prenaša težka tla in občasne zastoje vode, dobro pa apnena in sušna tla. Z nekaterimi sortami marelic ni povsem skladna, zato se včasih pojavlja lom na cepljenem mestu in odmiranje dreves. Vpliva na zgoden vstop v rodnost.

Mirabolana 29 C (klonska selekcija Prunus cerasifere) je trenutno najboljša podlaga tudi za intenzivne nasade. Slabše prenaša težka tla in zastajanje vode, dobro pa sušna in apnena tla, zanjo je značilna dobra skladnost s sortami marelic, vpliva na bujno rast, vendar kljub temu na zgoden vstop v rodnost in dobro rodnost ter odlično kakovost plodov.

Podlaga MRS 2/5 (P. cerasifera x P. spinosa) se dobro prilagaja težjim tlem, srednje dobro pa apnenim tlem, prva leta je občutljiva na sušo in ima slabši prirastek, po italijanskih podatkih je dobro skladna z marelicami, ima primerno bujno rast in dobro rodnost. Je najbolj primerna za rodna tla z namakanjem ali za zelo bujne sorte, vpliva na zgoden vstop v rodnost in zgodnejše dozorevanje, a ima tudi nekaj koreninskih izrastkov.

Sorte

V slovenskem sadnem izboru so na listi A tri sorte marelic, ki so najbolj preizkušene in najboljše, na listi B pa jih je še pet. Na prvem seznamu so sorte aurora, goldrich in san castrese, na drugem pa orange red, perla, harcot, hargrand in madžarska. Vse so zelo rodne, kot najbolj okusne pa so bile ocenjene aurora, goldrich in harcot.

Opraševalni odnosi pri marelicah

Preden se odločimo za sorto marelice, ki jo bomo posadili na domači vrt, se moramo pozanimati, ali je samooplodna, samoneoplodna ali delno samooplodna. Samooplodne ali avtofertilne ne potrebujejo opraševalca, samoneplodne ali avtosterilne ali delno samooplodne pa potrebujejo ustrezno opraševalno sorto. V praksi to pomeni, da mora v neposredni bližini rasti še ena marelica. Ker oploditev ni mogoča pri katerikoli kombinaciji, se moramo pozanimati tudi, katera opraševalna sorta je primerna za želeno sorto. Seznam s kombinacijami sort, primernimi za opraševanje, si lahko ogledate tukaj.

Oprašitev v večjem nasadu marelic bo boljša, če v njem pomulčimo cvetočo podrast in namestitimo vanj vsaj nekaj panjev čebel na hektar.

Sajenje

Najbolj priporočljive razdalje sajenja so štiri od 4,5 metra med vrstami in tri metre v vrsti za gojitveno obliko palmeta in pet metrov med vrstami in tri metre v vrsti za kotlasto gojitveno obliko.

Sadike iz zakopa moramo nekaj ur namakati v vodi, da se osvežijo. Pri prevozu in sajenju je treba paziti, da se ne izsušujejo. Ob sajenju je treba osvežiti rane, ne pa krajšati korenin, priporočljivo jih je tudi namočiti v gosto kašo iz ilovice, kravjaka in vode ter pravilno posaditi, kar pomeni ne pregloboko.

Sadika praviloma ne potrebuje opore, le na zelo vetrovnih legah jo posadimo ob oporo do višine debla (0,5 metra iz zemlje in 0,5 do 0,7 metra v zemljo, da utrdimo deblo in preprečimo lomljenje na cepljenem mestu). Predčasne poganjke odrežemo na en do dva brsta in sadiko prikrajšamo.

Zaradi prevelike konkurence plevela in trave je priporočljivo prva leta po sajenju tla pod krošnjo prekopati in odstraniti pleve, ko doseže drevo končni volumen, pa lahko površino zatravimo in redno mulčimo.

Gnojenje

Marelice spadajo med koščičarje in zahtevajo več gnojenja z dušikom kot jablane.

V prvem letu ob odganjanju sadik začnemo dognojevati z amonsulfatom na bazičnih tleh ali s kanom na kislih tleh. Ponavljamo ga na 15 dni, dokler poganjki ne dosežejo dolžine 50 do 70 cm, vendar najpozneje do 15. junija. V rodnem nasadu opravimo osnovno gnojenje z NPK s kalijem v sulfatni obliki ob cvetenju in nato glede na pridelek še enkrat dognojimo z dušikom.

Rez

Novejše sorte marelic v rodnosti intenzivno režemo tik pred cvetenjem. Odstranimo vse več kot štiri leta stare rodne veje in preredčimo cvetni nastavek, tako da ga zmanjšamo na polovico. S tem zagotovimo rast novega rodnega lesa in dobimo debelejše plodove.