Ribeza ne zalivamo med zorenjem

13. 6. 2020 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: Shutterstock

rez, kosmulja, josta, beli ribez, črni ribez, rdeči ribez

Kmalu po jagodah začne zoreti tudi rdeči ribez. Zdrave plodove na domačem vrtu zlahka pridelamo brez kemične zaščite, če upoštevamo glavni pogoj za zdravo rast, da so grmi zračni. Podobno velja tudi za črni in beli ribez, kosmulje in križance med temi vrstami, med katerimi je najbolj razširjena josta. Kljub temu vrtičkarji opažajo, da kakovost plodov s starostjo grmičkov upada, in se sprašujejo o razlogih za osipanje in pokanje jagod, ki se pojavlja v določenih sezonah.

V Sloveniji so iz rodu ribezov, ki jim pravimo tudi grozdičje, avtohtone vrste rdeči, črni ribez in kosmulje. Rdeči in beli ribez sta rastlini iste vrste, ki se razlikujeta le v barvi plodov. Vse vrste potrebujejo dolgo in hladno obdobje zimskega mirovanja in jim zimski mraz ne škoduje, v zgodnji pomladnih mesecih, v času brstenja in cvetenja, pa postanejo občutljive na pozebo. Odprt cvet prenese temperaturo do –2, oplojen pa do –1 stopinje Celzija. Prav pozeba je razlog za delno osipanje plodov iz grozda, saj se v njem vsi cvetovi ne odprejo hkrati in pozeba ne prizadene vseh.

Najbolje obrodijo ribezi, ki rastejo na sončnem mestu. Grme rastlin, ki v vrtovih rastejo tudi več kot 20 let, je treba z rezjo redno pomlajevati, saj postajajo plodovi na zelo starih poganjkih iz leta v leto drobnejši, grozdi pa manjši. Ribezi rodijo na enoletnem (lanskem) lesu, ki izrašča iz starejšega lesa. V sušnem obdobju je treba rastline zalivati le med razvojem plodov, med zorenjem pa ne, ker jagodam popoka kožica. Tudi obilo dežja v času zorenja povzroči pokanje plodov. Ribezove grozdičke je priporočljivo obirati z vrtnimi ali sadjarskimi škarjami, da ne poškodujemo brstov.

Črni ribez

Črni ribez režemo tako, da grmom izrezujemo poganjke, starejše od štirih let, do tal in jih nadomestimo z novimi, ki po rezi zrastejo iz tal. Starejše prepoznamo po temnejšem in bolj razbrazdanem lubju. Najbolje rodijo enoletni poganjki, dolgi od 30 do 50 cm, ki izraščajo iz starega lesa. V grmu naj ne bo več kot 12 do 15 poganjkov različne starosti, od enega do štirih let. Bolj gost in zaraščen grm bo manj zračen, v njem se bo zadrževala vlaga, kar omogoča okužbo z glivičnimi boleznimi, poleg tega pa je star les tudi manj odporen na bolezni. Obvezno moramo razredčiti veje, ki se dotikajo. V nasprotju z rdečim ribezom pri črnem poganjkov ne krajšamo, temveč jih vedno izrezujmo v celoti, do tal. Pri prikrajševanju poganjkov se lahko namreč skozi rezno mesto v vejico zarije gosenica stekrokrilke (osi podobnega metulja), ki uniči stržen in povzroči sušenje in propad rastline. Škodo, ki jo naredi škodljivec, omejimo z izrezovanjem vseh napadenih poganjkov do tal.

Ker je črni ribez delno samooploden, je v vrt priporočljivo zasaditi več različnih sort. Med najbolj poznanimi so sorte 'Titania', 'Tsema', 'Tenah' in 'Ometa'.

PREBERITE ŠE: PO OBIRANJU JAGOD NE SMEMO ZANEMARITI

Rdeči ribez

Rdeči ribez režemo tako, da izrezujemo poganjke, starejše od šestih let, in jih nadomestimo z novimi. Pustimo približno enako število enoletnih, dvoletnih in triletnih, skupaj ne več kot 15. Starejši ko so poganki, bolj so grčasti in imajo temnejše in bolj razbrazdano lubje. Stare poganjke vedno izrežemo do tal, medtem ko druge veje lahko krajšamo. Ker rastlina rodi na enoletnih poganjkih (lanskih), ki izraščajo iz starejšega lesa, jih v času brstenja spomladi prikrajšujemo na tri do štiri brste. Pogosto se zgodi, da so mladi poganjki zelo dolgi in polni cvetov, kar pomeni veliko zelo drobnih plodov. V tem primeru jih lahko skrajšamo za tretjino ali polovico in bomo imeli manj, a debelejše in okusnejše plodove.

Rdeči ribez je samooploden, zato rastline ene sorte v bližini ne potrebujejo opraševalne sorte. Med najbolj razširjenimi novejšimi sortami so 'Rovada', 'Rosetta', 'Juniffer', med starejšimi sta še vedno priljubljeni zgodnja 'Jonkheer van tets'  in sorta z rahlo kislim okusom 'Red Lake'.

!!galerija!!


Kosmulje in joste

Pri kosmuljah opravimo rez enako kot pri rdečem ribezu, pri čemer pa moramo biti previdni zaradi trnov.  Ker so pri kosmuljah  poganjki nagnjeni  k tlom, se zaradi manjše zračnosti grma pogosto pojavi plesen. Priporočljivo jih je dvigniti s privezovanjem ob oporo  ali  tako, da jih podpremo. Po potrebi režemo in krajšamo posamezne veje na poganjkih. Na brstih iz starega lesa izrastejo kratki grozdi s kratkimi peclji in drobnimi jagodami, ki jih je zelo težko obirati in so slabše kakovosti. 

V toplejših krajih lahko pri kosmuljah veliko škodo na rastlinah ali pridelku povzročijo sončni ožigi, zaradi česar jim  je treba nameniti del vrta, ki je nekaj ur v senci.

Med ribeze spadajo tudi medvrstni križanci med kosmuljo in črnim ribezom. Najbolj poznamo josto. Križanci imajo bujno rast, bolj kot kosmulja ali ribez. V višino dosežejo čez dva metra. Rastline so brez trnov in dajo velik pridelek.

Ribezove rumene uši in listni ožig

Tako rdeči kot črni ribez rade napadejo uši, ki pa navadno ne povzročijo večje škode. Napad spoznamo po mehurjasto deformiranih listih.  Pri črnem ribezu so mehurji rumenkasto obarvani, pri rdečem ribezu pa so živo rdeči. Če list obrnemo, najdemo pod njim rumenkaste uši, ki sesajo sok iz listov. V vrtu ušive poganjke izrežemo ali proti ušem uporabimo domače škropivo iz pelina, rabarbare ali kopriv.

Pri rdečem ribezu se pojavlja tudi glivična bolezen rdeči  listni ožig. Začne se z množico rjavih peg, ki se sčasoma združijo in vodijo v sušenje listov, zaradi katerega ti predčasno odpadejo. Navadno se pojavi po obiranju plodov, zato na pridelek ne vpliva. Kot pri vseh glivičnih boleznih je tudi možnost za listni ožig manj, če skrbimo, da so grmi ribeza zračni.

---

MORDA VAS ZANIMA TUDI: Češnje: peclji in koščice niso za v smeti

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE