Sajenje in vzgojna rez kivija

14. 3. 2020 | Besedilo: Julijana Bavčar

Kivi, vzgojna rez, sajenje

Zgodnja pomlad je pravšnji čas za sajenje sadnih vrst, tudi kivija oz. aktinidije. To rastlino lahko sadimo vse leto, ko zemlja ni zmrznjena, zaradi nevarnosti izsušitve pa se je dobro izogniti sajenju pozno spomladi ali poleti. Pomembno je, da sadiko v pomladi po sajenju močno »porežemo nazaj«, to je na dve ali tri očesa, kar predstavlja začetek vzgojne rezi.

Pri mladih rastlinah je namreč v prvih letih potrebna vzgojna rez, s katero vzgojimo deblo in stranska rodna mesta. Od sajenja do zapolnitve vsega prostora, ki smo ga namenili rastlini kivija, traja od 4 do 6 let. Prva tri leta bomo skrbeli predvsem za vzgojno rez, potem pa bo koreninski sistem sadike že dovolj močen, da je rodnost ne bo izčrpala. Vzdrževalno rez v nadaljnjih letih predstavljamo v ločenem prispevku.

Moške in ženske sadike

Kiviju ustrezajo mesta, zavarovana pred vetrom, kjer jih bomo imeli možnost namakati, saj potrebuje veliko vode. Čeprav gre za sredozemsko sadno vrsto, jo lahko gojimo tudi v notranjosti Slovenije na vinogradniških legah. Na vrtovih kiviju ustreza mesto ob prisojnem pročelju hiše, kjer ga ob opori speljemo v pergolo kot vinsko trto. Lahko pa kivi gojimo tudi ob žičnati opori v špalirju.

Ker so pri kiviju rastline le ženske ali moške, potrebujemo za pridelavo sadežev obe. Za opraševanje zadostuje ena moška na 3 do 8 ženskih rastlin. Če imamo na vrtu prostor samo za eno aktinidijo, lahko moško sorto cepimo na poganjek ženske. Samooplodne sorte, ki imajo tako ženske kot moške cvetove, so izjema.

V naših drevesnicah v zadnjih letih prodajajo pretežno aktinidije, vzgojene iz potak­njencev, medtem ko so bile nekdaj cepljene na podlago. Kakšna je razlika? Če nadzemni del rastline, vzgojene kot potaknjenec, pozebe, bo morda iz korenin prihodnje leto pognal nov, s čimer bomo sorto ohranili. Če pomrznejo cepljene sadike, pa iz korenin izrasla rastlina ne bo imela enakih lastnosti kot na podlago cepljena sorta, lahko pa jo znova cepimo.

Sajenje

Sadike kivija so skoraj vedno naprodaj v loncih, s koreninsko grudo, in imajo ob nakupu eno ali več do meter visokih poganjkov (rozg). Vedno jih posadimo tako globoko v sadilno jamo, kot so rasle v loncu. Ne smemo jih posaditi v tla, katerih zastaja voda. Če so glinena, rastlini, ki razvije korenine do globine 60 cm, uredimo drenažo.

S slabšo vrtno zemljo ko imamo opraviti, tem večjo sadilno jamo izkopljemo. Če je prst zelo slaba, naj bo jama široka meter in globoka do 70 cm. Za sajenje lahko pripravimo mešanico 20 odstotkov peska, 40 kakovostne zemlje, 20 šote in 20 odstotkov dobro uležanega hlevskega gnoja. Pri dobri zemlji zadostuje 40 cm široka in globoka jama, pri kateri na dno dodamo uležan gnoj (ali mineralna kalijeva in fosforna gnojila), ki ga prelopatamo z zemljo. Kol za oporo mladi aktinidiji zapičimo v sredino jame in ga utrdimo še pred sajenjem, da ne poškodujemo korenin.

Ogrodni in rodni les

Aktinidijo ponavadi vzgajamo tako, da ogrodni les (deblo) speljemo do opore pergole ali iz navpičnega poganjka, ki stoji ob »žičnati steni« vodoravno v eno ali več etaž. Na ogrodnem lesu vzdržujemo na razdalji 30 ali 40 cm mesta, iz katerih izrašča rodni les.

Rodna mesta lahko vzgojimo tudi levo in desno ob navpičnem deblu in iz njih v vodoravne etaže upognemo enoletne rodne poganjke. Aktinidija namreč požene kratke mladike, na katerih se odprejo cvetovi, iz poganjka, ki je zrasel in rodil lani, ta pa mora obvezno rasti iz leto starejšega, tj. dvoletnega lesa.


Vzgojna rez

Prvo leto: Pomembno je, da sadiko spomladi takoj po sajenju ali po jesenskem sajenju močno »porežemo nazaj«, to je na dve ali tri očesa. Tako naredimo z vsemi poganjki. S tem pripomoremo, da se korenine okrepijo in da rastlina močno odžene. Vso prirast poganjkov, ki jo bo rez izzvala v letošnjem letu, bomo med vegetacijo sproti privezovali ob oporo, da se poganjki ne bodo vlekli po tleh. 

Drugo leto: Drugo pomlad za bodoče deblo izberemo le en, najlepši poganjek (debeline od 10 do 15 mm), vse druge pa odstranimo (izrežemo jih čim globlje v zemljo). Prikrajšamo ga na 1,2 do 1,5 m; na to dolžino ga prikrajšujemo tudi med vegetacijo.

Tretje leto: Tretjo pomlad vodoravno razpeljemo močne mladike, ki so lani zrasle iz brstov, s čimer vzgojimo vodoravni nosilni les ali pa vzgajamo le rodna mesta levo in desno ob deblu. Iz rodnih mest bo v vsej rodni dobi rastline izraščal rodni les. Tega bomo vzgojili šele po dveh letih, saj bomo na njih potrebovali dve leti star kratek poganjek, iz katerega bo izraščal enoletni poganjek, ki bo rodil.

Priporočljivo je, da v prvih letih etaže ali rodna mesta vzgajamo postopoma, ne vse v enem letu, da nadzemna rast oz. količina lesa ne bi prehitevala razvoja korenin.

Kivi na pergoli

Če nameravamo kivi gojiti kot pergolo, vzgajamo deblo dve leti, rezna mesta pa nadaljnje 2 do 3 leta. Skupna vzgoja za zapolnitev prostora, ki smo ga namenili eni rastlini, bo trajala od 4 do 6 let. Ena rodna (ženska) rastlina potrebuje na pergoli površino 25 kvadratnih metrov, saj ima želo bojno rast. 

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE