Sajenje jagod z zidarsko lopatico

Medtem ko imajo sadike v lončkih s koreninami preraščeno grudo zemlje, ki jo v pripravljene jamice posadimo tako globoko, kot so rastle v posodi, je glavni del hlajenih sadik – naročimo jih lahko pri profesionalnih prodajalcih sadilnega materiala ali gojiteljih jagod, na spletu jih ni težko najti – močan podolgovat šop korenin, dolgih od 10 do 20 centimetrov, ki se združuje v koreninskem vratu sadike, na tem pa se že tvori kronica listov. V mojem primeru (naročila sem enkrat rodno sorto clery) je šlo za zlatorumene zasnove listov, majhen srček, na vlažnih koreninah pa je bilo pod prsti čutiti mivko. Če takšne sadike sadimo poleti, to pomeni, da so bile tudi po nekaj mesecev shranjene v hladilnici pri temperaturi od 0 do minus ena in so hibernirale. Posaditi jih je najbolje, ko odmrznejo in oživijo, kar pomeni čim prej po dostavi, da se ne bi izsušile. Sama sem inštrukcije, kako to narediti, poiskala pri vodji Poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije Romanu Mavcu. Najprej me je vprašal, ali premorem zidarsko lopatico.

Zakaj lopatico? Za sadike z golimi koreninami nam namreč v ustrezno pripravljeno gredico ni treba delati lukenj, temveč naredimo tako: srček sadike pridržimo približno v višini ročaja lopatice, šop korenin, ki so večinoma predolge, da bi jih v celoti rinili navpično v zemljo, pa upognemo čez kovinski del lopatice, tako da jih na drugi strani privihamo navzgor čez rezilo. Z eno roko držimo sadiko, z drugo pa porinemo lopatico v mehko zemljo do srčka. Na tem mestu z občutkom sunemo z rezilom lopatice navzdol, da odseka navzgor obrnjene konce korenin. Preostane nam samo še, da sadiko utrdimo, zatisnemo prst okoli koreninskega vratu in jo zalijemo.

Sama sem jagode posadila na meter široko gredico, dobro prekopano, obogateno z domačim kompostom in nekoliko šote, prekrito s črno vlaknasto folijo, ki prepušča vodo. Na njej so bile tri vrste odprtin za sadike. Izrezala sem jih s škarjami na razdalji 30 cm, seveda še preden sem folijo pritrdila s klini čez gredico. Da sadik s komaj prebujajočo se kronico listov ne bi požgalo sonce (tudi temperature nad črno folijo v tem času niso kar tako), sem gredico čezinčez prekrila z rahlo plastjo pirine slame, debelo kakih pet centimetrov. Čez teden dni bodo mladi listki sami našli pot na plano, do takrat pa bom gredico zalivala kar čez slamo. S slamnato zastirko sem prekrila tudi folijo med sadikami jagod v lončkih, ki sem jih posadila dan prej. Tovrstna zaščita pred vročino in pretiranim izsuševanjem jeseni ne bo več potrebna.

Sadike v lončkih, ki jih v tem času prodajajo vrtnarije, so večinoma vzgojene iz hlajenih sadik, ki so posajene nekaj mesecev prej. Meni je pogled na koreninski šop po posebnem postopku v pesku vzgojenih sadik, ki jih dajo potem v hladilnico, razkril, da se bodo iz teh sadik najbrž prej razvile močne jagode.