Sajenje sadnega drevja ima nekaj pravil, med katerimi so najpomembnejši izkop dovolj velike sadilne jame, priprava pripomočkov, kot so mreža za zaščito korenin pred voluharjem in zaščita proti divjadi, postavitev količka, priprava sadike, pravilno gnojenje in rez sadike, s katero pa tudi ob jesenskem sajenju počakamo do marca.

Postopek sajenja nam je pokazal Osman Agičić, vodja Sadne drevesnice Studenec v Ljubljani. Prikaz smo po korakih fotografirali, da bo pri sajenju čim manj zadreg. Ogledate si ga lahko v galeriji.

Sadilna jama

Ne glede na vrsto podlage za sadno drevo vedno izkopljemo jamo premera od 80 do 100 cm, da bodo korenine v prvih letih obkrožene z rahlo prstjo in jim ne bo treba prebijati zbite zemljine. Globoka naj bo vsaj 40 cm, raje 50, da bomo na dno lahko dali nekaj gnojila in čezenj še plast prsti. Sicer pa na dno razporedimo razrahljano travno rušo, ki je bila prej na površini. Prst pri izkopu jame sproti razbijamo, da bo pri zasipavanju rahla. Ne kopljemo in ne sadimo, ko je zemlja razmočena in se lepi na orodje.

Sajenje iste sadne vrste na isto mesto

Sajenje iste sadne vrste (npr. jablane, češnje, hruške itd.) na isto mesto, na katerem je prej rastlo enako drevo, ni priporočljivo, saj bo slabše rasla zaradi enostranske izčrpanosti tal. Če se temu ne moremo izogniti, izkopljemo čim več zemlje, najmanj za velikost zgoraj opisane sadilne jame, napolnili pa jo bomo s svežo vrtno prstjo z drugega konca vrta. Zemljo iz jame lahko odložimo tja ali jo raztresemo drugod po vrtu.

!!galerija!!

Zaščita korenin proti voluharju

Če imamo na površini, kamor bomo posadili drevo, ali v bližini voluharje, nujno uporabimo kovinsko namensko mrežo za zaščito korenin. Ko jo razpremo v valjasto obliko, razpremo tudi odprtino na sredi dna, namenjeno temu, da skoznjo v dno jame zabijemo količek. Ob količek postavimo sadiko. Potem ko na korenine sadike nasujemo do polovice višine mreže zemljo, primemo zatezno žico na vrhu in jo počasi zategujemo okoli sadike, da je odprtina čim manjša. Preostanek mreže potisnemo na zemljo, enako preostanek žice. Te ne smemo zavezati okoli koreninskega vratu, da se pozneje, ko se bo ta debelil, ne bi zažrla vanj. Ločen košček kovinske mreže, ki je priložen zaščiti proti voluharju, je namenjen temu, da z njim valjasto ovijemo cepljeno mesto na sadiki, pri čemer ga prav tako ne zavezujemo. Z rastjo se bo lahko ob deblu razširila. Namenjena je temu, da voluhar pozimi ob snegu ne bi dosegel tega občutljivega mesta.

Priprava sadike

Sadiki pred sajenjem porežemo morebitne koreninske poganjke in prikrajšamo debelejše korenine na 20 do 25 cm. Na dno jame nasujemo toliko zemlje, da bo po sajenju cepljeno mesto najmanj 10 cm nad tlemi.

Gnojenje

Na eno drevo uporabimo od 3 do 4 lopate odležanega hlevskega gnoja, pol kilograma peletiranega organskega gnojila ali od 3 do 4 (moške) pesti založnega sadjarskega mineralnega gnojila. Gnojila ne sipamo v mrežo, temveč okoli nje ali še bolj proti obodu jame, da bodo korenine poiskale pot do njega. Nekaj gnojila lahko damo na dno jame in ga pokrijemo s prstjo. Nobenega gnojila ne sipamo neposredno na korenine niti nad koreninski splet.

Utrjevanje in zalivanje sadike

Preden jamo zasipamo do vrha, okoli sadike tla previdno utrdimo z obutvijo, a ne tlačimo premočno. 

Na koncu sadiko še obilno zalijemo z vedrom vode.

Količek in vrvica

Vse sadike sadnega drevja potrebujejo ob sajenju za oporo vsaj 1 ,5 m visok količek. V dno jame ga zabijemo že na začetku sajenja, skozi odprtino v mreži proti voluharju. Enako velja, če sadimo brez mreže. Zabijanje količka šele po sajenju bi bodisi poškodovalo korenine ali pa kovinsko mrežo.  

Pri sejancih in sadikah na srednje bujnih podlagah bomo količek po treh do štirih letih odstranili, medtem ko bo drevesom na šibkih podlagah (pri jablanah je to M 9), ki imajo plitve korenine in krhek koreninski vrat, vso življenjsko dobo v oporo, saj bi utegnila veter ali obtežitev zaradi pridelka ali snega drevo podreti. Količek privežemo na enem ali dveh mestih ob sadiko z elastično sadjarsko vrvico v obliki osmice. Ne zategujemo preveč, vmes pustimo vsaj 5 cm vrzeli.

Rez sadike spomladi

Na novo posajeno sadiko obrežemo šele spomladi (marca), četudi smo jo posadili jeseni. Rez se razlikuje pri sadiki v obliki šibe in pri obraščeni sadiki.

Sadika v obliki šibe: Odrežemo vrh, in sicer za ene sadjarske škarje nad mestom, kjer želimo imeti prvo etaži vej. Rez bo namreč spodbudila razvoj stanskih poganjkov, od katerih bomo 4 ali pet pustili za bodoče veje. Leto pozneje bomo 40 ali 50 cm višje vrh ponovno odrezali.

Obraščena sadika: Če ima obraščena sadika stranske poganjke (vejice) v takšni višini, ki nam ustreza za ogrodne veje, jih izberemo 4 ali 5 in jih prikrajšamo na dve tretjini dolžine, da so bodo obrasli. Odrežemo jih tik nad brstom, ki je na spodnji strani poganjka. Vrh prikrajšamo pol metra nad temi vejami, da se bo obrasel z drugo etažo stranskih poganjkov. Če nam višina stanskih poganjkov na sadiki ne ustreza, jih odstranimo, vrh pa (tako kot pri šibi) odrežemo za ene sadjarske škarje nad mestom, kjer želimo imeti prvo etažo vej. Pri sejancih oz. sadikah na bujni podlagi naj bo prva etaža vej na višini pribl. 1,2 m.