Vrtna svetovalnica: Cepljenje, bavarski kivi in deževniki

19. 3. 2019 | Besedilo: Vanes Husić, Klub Gaia | Fotografije: Klub Gaia

vrtna svetovalnica, deževniki, Kivi, cepljenje

Vse do junija bomo v Vrtni svetovalnici v sodelovanju z agronomi Kluba Gaia odgovarjali na vaša vprašanja s področja zelenjavnega, sadnega in okrasnega vrta.

Čas za cepljenje

Kdaj je najustreznejši čas za spomladansko cepljenje posameznih vrst sadnega drevja? Domnevam, da je nekaj razlik med najugodnejšim časom za koščičarje in časom za pečkarje ter med podnebnimi razmerami na Primorskem, Gorenjskem, v Prekmurju.

Janez iz Ljubljane

 Čas za cepljenje je od srede marca do začetka maja.ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Čas cepljenja se seveda razlikuje glede na geografsko lokacijo. V Sloveniji imamo zelo raznoliko podnebje oziroma mikropodnebja celo na razdalji nekaj kilometrov. Že samo na Primorskem je velika razlika med Obalo, zaledjem, severnim delom Primorske … Nemogoče je napovedati točen najboljši čas za cepljenje. To je zelo izrazito letos, ko smo imeli izjemno topel februar in so se drevesa že prebujala in »prihajala v sok«. Zato velja splošno pravilo, da začnemo cepiti od sredine marca na izrazitih vinogradniških legah, drugje pa dva tedna pozneje. Čas za cepljenje je nekako do začetka maja. Ne smemo pa pozabiti, da se cepiči nabirajo pozimi, od decembra do februarja, ko so drevesa še v mirovanju. Cepiči naj bodo dolgi in debeli kot svinčnik, s tremi do petimi očesi. Shranimo oziroma shranili smo jih v hladilniku ali zelo hladni kleti v mivki.


Veliko deževnikov

Na vrtu in trati imam veliko deževnikov. Ali mi ti pojedo solato? Res jih je veliko. Kako se zmanjša njihovo število?

Martina iz Novega mesta

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Deževnikom pravimo kar zemeljski plugi. Rovi, ki jih naredijo, so posledica njihovega potovanja proti površju, kjer iščejo razkrajajočo se organsko snov. To pomeni rahljanje zemlje. Delujejo tako, da s površja v rove zvlečejo rastlinske ostanke. Prehranjujejo se z organskimi ostanki, vdelanimi v tla, in pojedo tudi razkrajajoče se korenine. Razkrajajoče se organske ostanke jedo zato, ker so na njih alge, glive, bakterije in drugi mikroorganizmi, ki so prava hrana deževnikov. Bogati so s hranili, zato deževnik išče organsko snov, saj bo tam najboljša hrana. Ne bo pojedel zdrave rastline, z zdravo solato se ne prehranjuje. Če pa jo je napadla bolezen oziroma se je začelo razkrajanje, se je lahko loti. Organska snov se v njegovih prebavilih presnovi in obogati s fosforjem, kalijem, dušikom, magnezijem in drugimi hranili. Izločke deževnika imenujemo glistine. Hranila iz glistin se nabirajo v rovih deževnikov in so zelo dostopna hrana rastlinam. V vlažnih razmerah z veliko organske snovi se deževniki hitro razmnožijo. Njihov vpliv močno omejimo, če je zgornja plast tal (za globino lopate) suha, saj se tedaj umaknejo v nižje plasti. Z uporabo moke težja tla zrahljamo in jih naredimo bolj odcedna. Takšna deževnikom ne ustrezajo in se umaknejo z vrta. Organsko snov odstranjujemo z vrta sproti in s tem omejimo vir hrane. Tako povsem naravno omejimo populacijo deževnikov.


Rez drobnoplodnega kivija

Kako in kdaj se obrezuje tako imenovani bavarski (samooplodni) kivi?

Janez iz Ljubljane

 Mlada rastlina kivijaODGOVOR STROKOVNJAKA:

Bavarski ali drobnoplodni ali goli kivi ni nujno samooploden, temveč mora biti prave sorte. Če nam dobro rodi, potem je samooploden. Barva plodov je lahko zelena, rjava ali rdeča, odvisno od sorte. Najbolje je saditi več različnih sort, ki zorijo ob različnem času. Tako bomo imeli plodove od poletja pa vse v pozno jesen. Odrasla rastlina prenese nižje temperature kot sorte debeloplodnega, kosmatega kivija. Pravila rezi so enaka kot za trto oziroma debeloplodni kivi. Kivi rodi na enoletnem lesu, ki izrašča iz dvoletnega lesa. Pri rezi les, ki je rodil lani, zamenjamo z močnimi in vitalnimi enoletnimi olesenelimi mladikami (rozgami). Na tistih, ki izraščajo iz dvoletnega lesa, se bodo razvile rodne mladike. Tiste, ki pa izraščajo neposredno iz debla ali kordona (stranska debela veja), so osnova za nov rodni les. Ne pozabimo oziroma ne zanemarimo listne mase, ki jo rastlina potrebuje za rast in razvoj, mi pa za senco. Pazimo, da se z rezjo ne oddaljujemo preveč od glavne veje oziroma debla. Enoletne rozge, ki jih pustimo za nadaljnjo rast, skrajšamo na 10 do 15 dobro razvitih (močnih, nabreklih) očes (brstov). Iz teh očes se bodo letos razvili novi zeleni poganjki (mladike) s plodovi. Če ima prva polovica enoletne rozge slabše razvita očesa, jo pustimo nekoliko daljšo, saj so dobro razvita očesa na drugi polovici. Ker rastlina intenzivno raste, ne smemo pozabiti na redno gnojenje. Spomladi uporabimo peletirano organsko gnojilo ali specialno gnojilo za kivi.

Zastavite vprašanje vrtnarskemu svetovalcu
Vprašanja, povezana z vrtnimi težavami, sprejemamo po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si, po klasični pošti pa na Deloindom, Dunajska 5, 1509, Ljubljana. Odgovore bomo razporedili glede na sezonsko aktualnost.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE