Vrtna svetovalnica: S preventivo nad težave

Težave z marelico

V slovenski Istri imamo posajenih nekaj marelic, ki so stare okrog 20 let. Prva leta so bila drevesa zdrava, zadnje čase pa jih napada monilija kljub škropljenju s fitofarmacevtskimi pripravki. Vse suhe veje po cvetenju obrežemo. Tudi letos smo škropili pred cvetenjem, med njim in po njem, vendar je ostalo le malo vej zdravih. Zanima me, kako negovati drevesa.

Marija iz Istre

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Pri marelicah povzročajo največjo težavo bolezni. Občutljive so za napad raznolikih glivičnih okužb, zaradi katerih lahko drevo propade. Spomladi se najprej pojavi cvetna monilija. Proti njej ukrepamo v času cvetenja z dvema škropljenjema, sicer so lahko posledice katastrofalne. Pozneje je pogosta luknjičavost listja, ki zmanjšuje njegovo aktivno površino. V času zorenja se, kot pri vseh vrstah sadja, pojavlja sadna gniloba, zaradi katere propadajo posamezni plodovi, včasih pa tudi več plodov skupaj, če jih spomladi nismo razredčili. Najnevarnejša bolezen pri marelicah pa je šarka.

Šarko lahko prenašajo leteče oblike uši, zato je pomembno, da so marelice zaščitene proti temu škodljivcu. Lahko pa se prenese tudi s cepiči, zato je treba vedeti, ali so drevesa, s katerih režemo cepiče, zdrava. Bolezen povzroča slabljenje drevesa, slabo rodnost in postopno propadanje. Žal ni druge rešitve kot bolna drevesa posekati in uničiti vse dele rastline.

Pri marelicah se poleg naštetih pojavlja še ena bolezen, ki ji po domače rečemo kap marelice. Poleti, v času najintenzivnejše rasti, opazimo najprej posamične veneče veje, čez nekaj časa pa se začne sušiti večina krošnje. Pogosto je vzrok spomladanska pozeba, ki poškoduje prevodni sistem. Poškodbe debla lahko preprečimo z beljenjem debel z beležem. Tudi premočna rez spomladi je lahko razlog za težave, zato se priporoča poletna rez. Temelj vsega varstva pred boleznimi so namreč pravilna rez, ustrezno gnojenje in jesensko ter spomladansko škropljenje z bakrovim in oljnim pripravkom.

Luštrek in peteršilj rjavita

Na peteršilju in luštreku sem opazila, da se listi sušijo. To se dogaja po vsej rastlini in na več rastlinah, ki so posajene po vsem vrtu. Enake težave imajo pri sosedih. Kako lahko ukrepamo?

Martina z Rakeka

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Gre za napad škodljivca zelenine muhe, ki ogroža zeleno, luštrek, pastinak in peteršilj. Muha leže na rastline jajčeca, iz katerih se razvijejo ličinke, žerke. Hranijo se s tkivom listov med obema povrhnjicama. Listi se na prizadetem delu posušijo in porjavijo. Ličinke težko opazimo, saj se v listu sploščijo, podroben pregled pa pokaže migetanje v notranjosti. Treba je odstraniti vse okužene liste in jih sežgati ali odstraniti. Če med rast­line nastavimo rumene lepljive plošče, se del muh ujame. Sicer pa se obrane rastline v toplem vremenu lepo obrastejo. Enkrat na teden jih zalijemo s tekočim organskim gnojilom, ki vsebuje pomembne vitamine in aminokisline, da si hitreje opomorejo. Opisani škodljivec ima več rodov na leto, zato je nujno, da okužene rastline oziroma liste redno odstranjujemo. Ne uporabljamo fitofarmacevtskih sredstev, ker imajo dolgo karenco, poleg tega je obiranje učinkovitejše.

Krompir propada

Na zgornji strani krompirjevih listov so se pojavile pege, na spodnji strani pa tanka bela prevleka. Lani in še leto pred tem smo imeli enako bolezen, ki nam je uničila pridelek. Za kakšno bolezen gre ali se da preprečiti?

Martin iz Zagorja

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Krompir se pogosto okuži konec spomladi in v začetku poletja, ko je dovolj toplote in vlage. Takrat se razvije najbolj nevarna bolezen, krompirjeva plesen (Phytophthora infestans). Hitro se širi z rastline na rastlino. Opazimo jo po rjavih pegah na listih, ki hitro odmrejo. Gomolji se okužijo s trosi bolezni, ki padejo na tla, odtod pa jih padavine prinesejo do gomoljev.

Pomembno je ukrepati takoj, saj bolezen prezimi v okuženih gomoljih, ki naslednje leto hitro okužijo celoten nasad. Velika težava je tudi, da ista bolezen ogroža paradižnik. Zato poskrbimo, da sadimo ti dve kulturi čim bolj narazen. Osnova boja proti bolezni je pravilen štiriletni kolobar. Če imamo krompir ali paradižnik na istem mestu več let zapored, bo tudi bolezen red­no prisotna. Preventivno ukrepamo tako, da enkrat na teden škropimo z naravnim sredstvom proti boleznim, ki vsebuje koncentrat učinkovin njivske preslice. Ta okre­pi celično steno rastlin, zaradi česar so bolj odporne proti bolezni. Ko se bolezen pojavi in okuži cel nasad, so učinkovita le fitofarmacevtska sredstva. Najpomembnejše je, da sadimo preverjeno neokuženo seme krompirja.

Zastavite nam vprašanje
Skupaj s Plantellinimi agronomi bomo poskušali poiskati odgovore na vaše za­drege s področja okrasnega, zelenjavnega in sadnega vrta. Vprašanja sprejemamo do konca avgusta na naslov deloindom@delo.si ali Deloindom, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, obakrat s pripisom Vrtna svetovalnica.