Jesensko gnojenje sadovnjaka

Nekateri jeseni gnojijo sadna drevesa okoli hiše. Je treba to narediti vsako leto? Mi imamo več mladih jablan, hruške v špalirju, češnjo in kaki. Kakšno gnojilo se uporablja? Lahko tudi hlevski gnoj?

Andrej iz Brežic

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Pravi čas za založno gnojenje je jesen, ko rastlinam odpade listje. To gnojenje pomeni dodajanje počasi topnih makro- in mikro­hranil v tla za daljše obdobje, tako so rastlini na voljo tudi več let. Letos je sadno drevje zelo obilno obrodilo in s tem porabilo iz tal ogromno hranil.

Uporabimo rudninsko sadjarsko gnojilo, ki vsebuje veliko fosforja in kalija. Dodajamo ga na del tal, kjer je koreninski sistem najmočnejši in najbolj razvejen. Hranila črpajo koreničice, ki so v zgornji plasti tal, več jih je na obodu krošnje ali še širše. Gnojimo tako, da z lopato privzdignemo del travne ruše in v vdolbino vržemo pest gnojila. Pri težkih, glinenih tleh uporabimo železni drog, s katerim naredimo luknje v tla in vanje porazdelimo gnojilo. Tudi v jesenskem času gnojimo z gnojili, ki vsebujejo veliko fosforja in kalija. To sta počasi topni hranili, ki postopoma prehajata v nižje plasti zemlje. Kalij igra pomembno vlogo pri razvoju koreninskega sistema in pri plodovih. Jeseni ne trosimo gnojila z veliko dušika, ker so drevesa v mirovanju in ga ne porabljajo. Tako se dušik le izpira v podtalnico in uhaja v ozračje.

Če smo ekološko usmerjeni in imamo tudi sadje ekološko, uporabljamo ekološko organsko gnojilo v obliki peletov. Najbolje bo uporabiti gnojilo na osnovi kokošjega gnoja, ker to vsebuje veliko fosforja in kalija v primerjavi z drugimi gnojili, kot je npr. konjski gnoj. Pred dežjem ga preprosto posujemo po obodu krošnje. Njegova velika prednost je visoka vsebnost organske snovi ter huminskih in fulvo kislin, s katerimi povečamo vsebnost humusa v tleh. Odsvetujemo pa uporabo kompostiranega hlevskega gnoja, saj ga le malokdo preseje, brez tega pa v sadovnjak prenesemo bolezni in škodljivce. Prav tako ne poznamo vsebnosti hranil v njem.

Kako pogosto gnojiti? Odgovor na to je analiza zemlje v sadovnjaku. Če prsti ne bomo dali analizirati, upoštevamo, da je v težjih, glinenih tleh več hranil kot v lažjih peščenih. Najbolje je gnojiti večkrat po malem, ne v velikih količinah. Tako ne ustvarjamo presežkov hranil v tleh.

!!galerija!!

Higiena v sadovnjaku

Letos je bilo kar nekaj bolezni na drevesih okoli hiše. Pri nas opažamo luknjice na listih češnje, slive in rjave pike na listih jablane, oranžnordeče pege na listih hruške in verjetno še kaj. Lahko na koncu sezone še kaj naredimo za zdravje dreves?

Marjan iz Novega mesta

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Da bi zmanjšali možnost pojava bolezni v prihodnji sezoni, moramo slediti nekaj smernicam za zdrav sadovnjak. Najprej je potrebno obiranje plodov. Nikoli ne puščamo na rastlini okuženih plodov. Ali kakšnega »za seme«. Na njih se razvijajo klice bolezni, ki lahko v novi rastni sezoni okužijo celotno krošnjo. Naslednje delo je sprotno grabljenje listja pod drevesi. Okuženo listje sežgemo ali vržemo v komunalne odpadke. Nikoli ga ne dajemo na kompost, ker s tem le gojimo klice bolezni.

Nato je na vrsti škropljenje z bakrovim pripravkom. Prvič škropimo, ko odpade vsaj polovica listov, in drugič, ko je večina listja že na tleh. Upoštevamo koncentracijo v skladu z navodili glede na sadno vrsto. Škropimo dvakrat, v presledku od 7 do 14 dni. V času škropljenja pazimo, da so drevesa suha, da ni močnega vetra ali sonca. Temperatura naj bo nad 5 °C, v času škropljenja in še najmanj štiri dni po njem. Da bo sredstvo učinkovito, moramo omočiti celotno drevo. Baker tudi pospeši dozorevanje lesa, zaradi česar rastlina bolje prezimi. Bakreno škropivo je ekološko sredstvo in je primerno tudi za domači vrt. Isto sredstvo uporabimo za spomladansko/zimsko prvo škropljenje.

Pokanje debel

Na sadnem drevju imamo močno razpokana debla. Kaj je razlog in ali lahko pojav preprečimo? Smo morda drevje napačno gnojili?

Simon iz Domžal

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Debla in debelejše veje pokajo v hladni jeseni, pozimi in v začetku pomladi. To se dogaja, kadar so čez dan temperature visoke, jutra pa mrzla. Temperaturno nihanje povzroči pokanje lubja, saj se drevo podnevi močno segreje in se deblo začne napenjati, ker se sokovi v drevesu prebudijo. Ko pa čez noč pritisne mraz, velika sprememba v temperaturi povzroči pokanje lubja.

Take rane so vstopna točka za bolezni in skrivališče za škodljivce. Preprečimo jih tako, da deblo sadnih dreves prebarvamo z običajnim beležem za stene. Če so ogrodne veje debele in močne, premažemo še te. Belež deluje tako, da odbija sončne žarke, kar pomeni, da se drevo čez dan ne pregreva. Obenem pa bo pozneje odgnalo, kar pomeni manjši vpliv poznih zmrzali, ki so zadnja leta v Sloveniji precej pogoste. Preden lubje prebelimo, je z debla in glavnih vej priporočljivo odstraniti mah in lišaje. V njih se hitro skrijejo bolezni ali škodljivci. Nato pa uporabimo belež. Ta bo tudi ustavil trenut­no rast lišajev in mahu.