Vrtna svetovalnica: Ublažimo poletne nadloge

23. 8. 2020 | Besedilo: Vanes Husić, univ. dipl. inž. agronomije, Plantella | Fotografije: arhiv Plantelle

vrtna svetovalnica, kumare, kompost, gnilo sadje

V vrtni svetovalnici s pomočjo vrtnarskih strokovnjakov Kluba Gaia odgovarjamo na vaša vprašanja s področja zelenjavnega in okrasnega vrta.

Bolezen na kumarah

Na vrtu imam napeto veliko mrežo kot oporo za kumare. Posadila sem kar 20 sadik, saj jih veliko vlagamo. Težava pa se pojavi poleti, ko je na kumarah nekakšna siva plesen. Enako je na bučah in bučkah. Kaj lahko naredim?

Viktorija iz Lendave

Na pojav bolezni vplivajo okoljski dejavniki. Za razvoj glivičnih bolezni je najbolj primerna temperatura od 20 do 25 °C. Prav tako večina potrebuje vlago, dovolj je že drobna kapljica vode. Nekatere, kot so pepelaste plesni, pa so zadovoljne že z malo zračne vlage. Za razvoj zadostuje že 30 odstotkov. Zato so poleti zelo pogoste pepelovke, ki se pojavljajo na kumarah, bučkah in bučah. Na zgornji strani listov vidimo sivo ali belo prevleko, ki se sčasoma razvije v rumene in rjave pege. Bolezen se hitro širi po rastlini in kmalu okuži celoten nasad. Propad listne mase vodi v zmanjšanje pridelka in uničenje rastlin. Pojav bolezni preprečimo z rednim preventivnim škropljenjem z naravnim sredstvom, npr. iz njivske preslice. Pomembno je škropiti enkrat na teden in obvezno po vsakem dežju. Redno pregledujemo rastline in sproti odstranjujemo okužene liste. Napad bolezni ublažimo z upoštevanjem kolobarja in mešanimi zasaditvami, tako da zraven kumar posadimo čebulnice, zelišča in solatnice.

Kako do dobrega komposta

V tem letnem času imamo veliko odpadkov rastlin z vrta. Vsi ostanki gredo v kompostnik. Zanima me, kdaj je primeren čas, da vrt pognojimo s kompostom. Ali ostaja kakšna možnost, da zmanjšamo neprijetne vonjave?

Valerija iz Trebnjega

Obilje zelenjave v poletnem času na vrtu res prinese tudi odpadke, ki sodijo na kompost, če niso okuženi z boleznimi ali škodljivci. Da ustvarimo zdrav kompost, bogat s hranili, je potrebnega nekaj dela. Rastlinski ostanki z vrta, zemlja od lončnic, kavna usedlina so primerni ostanki za kompostiranje, izogibamo pa se ostankom mesa, rib, iztrebkom … Nalagamo po plasteh, ki naj bodo debele od 10 do 15 cm, po površini pa posujemo aktivator komposta, ki spodbudi in pospeši razgradnjo ostankov. Pri razgrad­nji sodelujejo mikroorganizmi, ki za svoje delovanje potrebujejo kisik. Če se material zbije in zlepi, se začnejo procesi brez kisika, gnitje, kar pomeni neprijetne vonjave. Kompost je treba premetati, idealno enkrat na mesec. Če gre za velik kup, je to težko, zato vanj zabodemo vile in ga privzdignemo na več mestih ter tako zagotovimo kisik za razgradnjo. Ko jeseni poberemo vrtnine, je čas za gnojenje s kompostom. Z njim gnojimo na tri leta, ker vsebuje veliko hranil in organske snovi. Vrt razdelimo na tri dele in kolobarimo z gnojenjem. Kompost namenimo delom vrta, kjer bodo prihodnje leto plodovke in kapusnice. Zadelamo ga v tla pod tanko plast zemlje, da se razgradi do konca. Tudi če niso vsi delci popolnoma razgrajeni, bodo delo dokončali mikroorganizmi v tleh. Zato je pomembno, da kompost vdelamo v tla, ko so jeseni še dovolj topla.

!!galerija!!


Težave z iglavci

Zanima me, ali je še primeren čas za obrezovanje tuje, ki jo imamo kot živo mejo okoli hiše. Nekatere so zelo visoke, za koliko jih lahko skrajšam? Nekatere so tudi sušijo. Jim lahko kako pomagam?

Tadej iz Mokronoga

Ciprese, med katere spadajo tuje, obrezujemo trikrat na leto, od aprila do avgusta. Zdaj je čas za zadnje obrezovanje, saj se bliža konec vegetacije. Rastejo lahko precej hitro, zato jih ne smemo zanemariti, saj hitro presežejo želeno višino. Skrajšamo jih lahko največ za tretjino, več bi zanje pomenilo šok, zaradi katerega bi lahko propadle. Nikoli ne režemo tako globoko, da pridemo do rjavih, starih vej, saj se te ne obraščajo. Pomembno je redno dognojevanje, saj so ciprese zimzelene in potrebujejo za lepo, temno zeleno barvo primerno količino mag­nezija. Zato uporabimo gnojilo za iglavce, ki vsebuje veliko magnezija. Poleti ga v dežju posujemo okoli rastlin ali pa jih po obrezovanju zalijemo z raztopino gnojila. Rjavenje je pogosto posledica nepravilnega obrezovanja, saj so le osončeni deli rastlin lepo zeleni. Zato pri rezi pazimo, da je spodnji del rastline vsaj 5 cm širši kot vrh, drugače pa jih oblikujemo v stožec. Če opazimo pajčevino na listih in hkrati sušenje, je mogoče, da gre za napad sušice. Takrat bo treba uporabiti ustrezno fitofarmacevtsko sredstvo. V suši je priporočljivo mlade rastline redno zalivati, da preprečimo toplotni šok in propad. Za zmanjšanje sušnega stresa je dobro vse ciprese enkrat na teden zaliti z vitaminskim in aminokislinskim kompleksom.

Gnilo sadje

Velik problem imam v domačem sadovnjaku. Vsako leto pridelam manj, ker mi velik delež sadja zgnije, preden dozori. Se pa to dogaja povsod: na breskvah, hruškah, jabolkih in slivah. Kaj naj naredim, da bo ostalo kaj sadja?

Miran iz Vojnika

Po opisu sodeč gre za sadno gnilobo ali sadno monilijo. Sadna gniloba je značilna bolezen ran, ki se najpogosteje pojavi tam, kjer so nastale drobne ali malo večje poškodbe na plodovih. Ne izbira med pečkarji ali koščičarji, okuži vse sadje. Rane pogosto nastanejo kot posledica napada žuželk, ki z grizenjem in sesanjem naredijo vstopno točko v plod. Če imamo veliko plodov na drevesu in so ti zelo gosto razporejeni, se drgnejo drug ob drugega in spet nastanejo rane. Razlog sta tudi sodra ali toča. Za boljše in hitrejše celjenje ran po napadu škodljivca ali vremenski ujmi uporabimo tekoče organsko gnojilo, ki vsebuje biostimulante v obliki aminokislin in vitaminov, ki spodbudijo in okrepijo imunski sistem. Škropimo po listih, in sicer takoj, ko je mogoče, zgodaj zjutraj ali zvečer. Rane se hitro zaprejo in preprečijo vdor bolezni. Če pa so okužbe pogoste in je napad bolezni intenziven, je treba uporabiti fungicid, ki je registriran za delovanje proti bolezni.

Zastavite nam vprašanje
Skupaj s Plantellinimi agronomi poskušamo poiskati odgovore na vaše za­drege s področja okrasnega, zelenjavnega in sadnega vrta. Vprašanja sprejemamo do konca avgusta na naslov deloindom@delo.si ali Deloindom, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, obakrat s pripisom Vrtna svetovalnica.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE