Zakisovanje rastišča za ameriške borovnice

Z mineralnimi tlemi imamo opraviti povsod tam, kjer niso šotna (organska) – takšna pa so samo na barjih.

Nasad ameriških borovnic vedno načrtujemo na sončnem mestu, kjer voda ne zastaja. Če jih bomo posadili v vrsto, pripravimo približno meter široke pasove, na katerih globoko, do globine pol metra, prekopljemo tla in jih posujemo z žveplom v prahu ali granuliranim žveplom. Približno pol leta je potrebno, da žveplo ob pomoči vlage zakisa tla. Tega nikakor ne poskušajmo narediti v že obstoječem nasadu ali tik pred sajenjem. Količino žvepla dodamo glede na rezultate analize kislosti zemlje: od 60 do 200 g žvepla na kvadratni meter. Manj kisla je zemlja oz. višja je pH vrednost, večja količina bo potrebna. Na Primorskem in na kraških tleh je priporočljivo sadilne jarke od strani zaščititi pred stikom z bazičnimi okoliškimi tlemi (npr. z močno folijo), dno pa pustiti prosto, da bo voda neovirano odtekala.

Vzdrževanje kislosti

Kislost tako pripravljenega rastišča bi se sčasoma zmanjšala, vendar jo bomo vzdrževali s kislimi gnojili, kot je amonsulfat, in zastirko iz žaganja ali sekancev iglavcev. Če postane rastišče v času rasti borovnic  izrazito slabo kislo, lahko po površini dodajamo žveplo v manjših količinah (do 20g/m2). Darinka Koron, specialistka za jagodičevje na Kmetijskem inštitutu Slovenije, priporoča dodajanja amonsulfata pod grme ( ne v grm) dvakrat ali trikrat v času cvetenja, prvič v začetku aprila. Če je rastišče posuto s žaganjem iglavcev, naj bodo količine nekoliko večje od priporočenih, saj mikroorganizmi, ki ga na pomlad razgrajujejo, iz zemlje srkajo dušik. In še nekaj je pomembno pri žaganju – vedno uporabimo sveže. Medtem ko je njegov pH 4,5, kolikor je za borovnice idealno, je pH kompostiranega žaganja 6,5, pri tej vrednosti pa ne opravlja več funkcije zakisovalca tal, ampak hranila.

Odcedno in zračno rastišče na grebenu

In zakaj je priporočljivo borovnice saditi na grebene? Tako kot vse jagodičevje tudi ameriške borovnice ne prenesejo zastajanja vode v tleh. To pa najlaže dosežemo, da rastišče oblikujemo v 30 cm visoke grebene, tako se večina koreninskega sistema razvije v njih. Grmičke posadimo le od 2 do 5 cm globlje, kot so rastle sadike, v vsako sadilno jamo pa dodamo še od 3 do 5 litrov šote. Šele po sajenju nasujemo do 10 cm debelo plast žaganja. Za borovnice so najbolj škodljiva težka tla: bolj ko so težka, višji greben pripravimo, svetuje Koronova. Nikoli jih ne sadimo v samo šoto, saj ne more zadrževati potrebnih hranil, poleti pa je vzdrževanje njene vlažnosti še posebej težavno.