Zgodaj spomladi že sadimo listopadno drevje

Ne brez načrta

Sajenja dreves se lotimo z načrtom. Vedeti moramo, kakšno vrsto in sorto drevesa ali grmovnice bomo posadili ter določiti zanjo primerno mesto (globina tal, dovolj prostora za odraslo drevo, primerna osvetljenost), šele potem se odpravimo po sadike, najbolje v specializirano drevesnico. Sadike kupimo ali rezerviramo čim bolj zgodaj, dokler je izbira velika, da bomo dobili zaželeno sorto in da ne bomo domov prinesli "izbirka«.

Izbiranje sadik

Drevesne sadike so naprodaj z golimi koreninami, s koreninsko balo ali v loncih. Sadno drevje in grmičevje najpogosteje sadimo kot sadike z golimi koreninami. Te so enako ali še bolj kakovostne kot ulončene sadike.

Pri sadiki so pomembni njena velikostin višina, predvsem pa kakovost korenin. Sadika z golimi koreninami mora imeti vsaj tri debelejše korenine, iz njih mora izraščati večje število lasastih koreninic, ki so za nadaljnjo rast najpomembnejše. Takšne sadike sadimo izključno v času mirovanja, ki traja od jeseni do začetka brstenja. Sadike z golimi koreninami v času sajenja nikakor ne smejo biti olistane, ker bi se po sajenju prehitro izsuševale. V nasprotju z njimi pa lahko ulončene sadike sadimo na stalno mesto skoraj vse leto, saj pri presajanju ne doživijo šoka. Kljub temu se izognemo sajenju v vročih poletnih mesecih.

Pri sadnih drevesih lahko kupimo sadiko v obliki šibe ali pa obraščeno sadiko - od tega je odvisen način, kako jo bomo prva tri leta po sajenju obrezovali. Cepljene sadike morajo imeti lepo zaraščeno mesto cepljenja.

Za ljubiteljske sadovnjake je dobro izbrati odporne sorte dreves (pri jablanah sta denimo najpomembnejši odpornost na  škrlup in pepelasto plesen), glede na prostor, ki ga imamo na razpolago, pa izbiramo med  sadikami na šibko rastočih podlagah, srednje bujnih podlagah ali na sejancih, ki zrastejo v največja drevesa.

Kam saditi

Večina sadnih in okrasnih dreves potrebuje vsaj 50 cm globoko zemljo, v kateri ne bodo trpela suše. Če je teren močviren, moramo narediti »otoček«, tako da v premeru od meter do meter in pol nasujemo  50 cm zemlje na debelo in počakamo kak mesec, da se tla usedejo. Šele na tako pripravljenem terenu izkopljemo sadilno jamo.  Podobno dvignemo teren, če je plast zemlje plitva. Za dobro uspevanje večine sadnih vrst je zelo pomembna svetloba, zato jih ne sadimo v senco visokega drevesa ali na severno stran hiše.

Sadilna jama in sajenje

Za sajenje sadnega drevesa si poleg sadike, lopate, sadjarskih škarij in dvometrskega kola pripravimo še plastično vezivo in mrežo proti voluharju, če ga imamo na vrtu. Potrebujemo tudi polovico samokolnice uležanega komposta ali hlevskega gnoja ter kilogram do dva mineralnega gnojila z večjim deležem fosforja (P) in kalija (K).

Pri sajenju okrasnih dreves pa v nasprotju s sadnim drevjem strokovnjaki ne priporočajo gnojenja, da bi posajena rastlina v iskanju hrane čim dalj razprostrla korenine in se tako dobro usidrala.

Izkopljemo sadilno jamo, široko od 60 do 70 cm in globoko vsaj 50 cm. Če je mogoče, ločimo zgornji in spodnji sloj zemlje. Sadilno jamo začnemo zasipati z zemljo v obratnem vrstnem redu, kot smo jo odkopavali. Ob zasipanju enakomerno dodajamo mineralno gnojilo, zasuto zemljo sproti na rahlo tlačimo z nogami. Dvajset centimetrov pod končnim nivojem namestimo mrežo proti voluharju in v košaro postavimo sadiko. Če gre za sadiko z golimi koreninami, ji te porežemo na dolžino 20 cm. Enakomerno jih razporedimo in zasujemo z drobno zemljo. Okoli košare natresemo kompost ali hlevski gnoj in vse skupaj zasujemo do vrha.

PREBERITE ŠE: REZ SADNEGA DREVJA: REŽEMO LE V SUHEM VREMENU

Sadika mora biti posajena tako globoko, kot je rasla v drevesnici (opazimo razliko v barvi debelca), cepljeno mesto pa mora biti od 15 do 20 cm nad zemljo. Zabijemo še količek, ob katerega sadiko s plastičnim vezivom privežemo v obliki osmice.

Zalivanje

Ravnoklar posajeno drevo zalijemo z vedrom vode. Vsa spomladi posajena drevesca do jeseni vsak teden temeljito namakamo.