Rez sadnega drevja: Režemo le v suhem vremenu

V nadaljevanju povzemamo priporočila za vzdrževalno rez jablan, hrušk in breskev, to je po prvih štirih letih, ko ima drevo že vzgojeno osnovno obliko.

Rez jablan in hrušk

Rez jablane in hruške sta si podobni, obe pa sta dobro izhodišče za učenje rezi drugih sadnih vrst.

Pred obrezovanjem moramo poznati rodni les na drevesu, da ne bi pomotoma odrezali rodnih poganjkov na najbolj zaželenih mestih, da jih ne bi odstranili preveč ali premalo.

PREBERITE ŠE: VIDEO: REZ KIVIJA

Pri jablanah in hruškah se bo enoletni poganjek (se pravi lanski), ki raste vodoravno ali ga v tako lego upognemo, prihodnje leto spremenil v rodni les, saj se bodo na njem razvili brsti. Pri teh dveh sadnih vrstah so rodni poganjki brstič, brstika, rodna šiba, zverižen rodni les in rodna pogača.

Rezi se lotimo šele, ko smo si drevo ogledali od daleč in ocenili prirast v zadnjem letu: raslo je uravnoteženo, če so enoletni poganjki dolgi od 40 do 60 centimetrov. Če so daljši, zlasti če se navpik dviguje goščava debelih enoletnih bohotivk, smo obrezovali pretirano, če so krajši, pa premalo.

Najpogostejši načini rezanja poganjkov so krajšanje, odvajanje, spodrezovanje. Krajšanje enoletnih poganjkov ni zaželeno, saj bi povzročilo, da bi se ti metličasto obrasli in ne bi nastavili brstov. Odvajanje je način, pri katerem starejšo in daljšo vejo odrežemo za mlajšim in krajšim, po možnosti čim bolj vodoravnim poganjkom. Spodrezovanje pravimo odvajanju, ko odrežemo proti tlom povešeno vejo. Ko spodrezujemo in odvajamo, režemo vedno do osnove in ne puščamo štrcljev.

Pomembno:

• Drevo vedno pregledamo od tal navzgor in odstranimo morebitne koreninske izrastke.

• Deblo do prve veje mora biti čisto, morebit­ne poganjke odstranimo.

• Izrezujemo veje, ki silijo noter v krošnjo.

• Izrežemo veje, ki po debelini presežejo polovico debeline debla, saj porabijo veliko hrane in slabijo rodnost. Nadomeščamo jih s tankimi, mladimi poganjki, če so v bližini, in te po možnosti upognemo v vodoraven položaj, da bodo do prihodnjega leta napravili rodne brste.

• Pri večjih drevesih puščamo debel les le za ogrodne veje, na njihovem koncu pa veljajo za rez enaka načela kot pri šibkejših drevesih.

• Izrežemo navpično rastoče enoletne poganjke, vse do osnove.

• Dobro je, da pri vodoravni veji enoletne poganjke puščamo tako, da vzdolž nje tvorijo t. i. ribjo kost.

• Mladih poganjkov, na katerih je na koncu rodni brst, ne izrezujemo.

• Če ima drevo konkurenčni vrh, ga izrežemo do osnove.

• Če želimo na deblu tam, kjer je prazno, spodbuditi izrast nove veje, zažagamo 3 ali 4 milimetre nad spečim očesom, da bo iz njega morda začel rasti nov poganjek. To moramo ponoviti pri več očesih, saj ukrep ne uspe vedno.

Breskev močno obrežemo

Do srede marca je čas pravi za spomladansko rez breskve. Enako velja za obrezovanje nektarine, saj imata podobne lastnosti. Zanju je značilno, da ju zelo radikalno obrežemo, saj se v eni sezoni bujno obrasteta. Novih poganjkov zraste toliko, da je priporočljivo tudi dodatno redčenje poleti.

Breskev spomladi močno obrežemo, da presvetlimo krošnjo. To je še toliko bolj pomembno, ker je v spodnjem delu nagnjena k ogolevanju. Ogolevanje pomeni, da iz lesa, starejšega od dveh, treh let, nehajo izraščati novi poganjki. V spodnjem delu drevesa, nekako do metra in pol, namreč očesa na starem lesu rada zaspijo in krošnja se ne obrašča več z rodnimi poganjki. Da bi to preprečili, pri obrezovanju tega dela drevesa puščamo čepe. To so od 3 do 5 cm dolgi štrclji, iz katerih potem med vegetacijo zrasteta dva nova poganjka. Problema z ogolevanjem spodnjih vej na Primorskem nimajo, najverjetneje zaradi večje količine sonca.

PREBERITE ŠE: VIDEO: REZ VINSKE TRTE

Pomembno:

• V spodnjem delu drevesa do višine 1,5 metra odrežemo ves živi, a nerodni les na čep. Nerodni les je tisti, ki je star več kot eno leto. Breskev namreč rodi na lanskih poganjkih.

• Dolge izrojene veje spodrezujemo na rodne poganjke v debelini svinčnika, dolge do 60 cm. Upogibanje ni potrebno, saj jih bo upognila teža plodov.

• Vse suhe poganjke izrežemo.

• V zgornji tretjini drevesa izrežemo vse odvečne poganjke (kar pomeni veliko večino). Izrežemo jih do osnove, ne puščamo čepov. Del odvečnih poganjkov v zgornji tretjini lahko izrežemo tudi tik pred cvetenjem, ko mine nevarnost pozebe.

• V zgornjem delu najraje puščamo tiste mlade poganjke, ki izraščajo neposredno iz debla.

• Odstranjujemo rodne poganjke, ki so daljši od 60 cm in katerih premer presega polovico debeline debla. Vsega skupaj pustimo na odraslem drevesu le približno 20 rodnih poganjkov, na katerih bomo potem zredčili sadeže tako, da bodo za pest narazen. Vrtičkarjem se ponavadi zdi to premalo, vendar bodo tako pridelali od 15 do 20 kg breskev.