Žled in oroševanje pred pozebo

Včerajšnji žled v Slovenski Istri in na Krasu je ponekod škodo povzročil zaradi lomljenja vej, koliko je je v nasadih zgodaj cvetočih breskev, marelic in mandljev, pa še ni mogoče dokončno oceniti. Problem pri žledu, ki ovija cvetove, namreč nastane, ko se zunanje temperature spustijo pod ničlo.

Če se to ne zgodi, je temperatura pod ledenim oklepom, ki ovija cvet, okrog ničle, pri kateri plodnica ali plodič ne pomrzne. Podoben naravni pojav izkorišča ukrep oroševanja v sadjarstvu, s katerim cvetoče ali ravno odcvetelo sadno drevje zaščitijo pred nevarnostjo slane in z njo pozebe. S spomladanskimi pozebami se v Sloveniji srečujemo skoraj vsako leto; ponavadi prizadenejo manjša izpostavljena območja, kot so doline in dna pobočij, kamor se ob ohladitvah steka hladen zrak. Pozeba označuje škodo, ki jo nizke temperature zraka povzročijo na rastlinskem tkivu. Nevarno je zmrzovanje celičnega soka, ki mehansko poškoduje celične organe in povzroči dehidracijo. Pri sadnem drevju so nevarne temperature pod minus 2 stopinji C, če se ujamejo z brstenjem, cvetenjem ali zgodnjim oblikovanjem plodičev.

Pri oroševanju proti pozebi se celoten sadovnjak pokrije z umetno ustvarjenim dežjem. Da bi ga v sadovnjakih lahko ustvarili, morajo seveda imeti v njem napeljan namakalni sistem za oroševanje. Zaradi negativnih temperatur okolice se dodana voda ohlaja, zmrzuje in se nalaga po vseh delih rastline. Ob ohlajanju dodane vode in nato ob nastajanju ledu se zaradi fizikalnih zakonitosti sprošča toplota, ki se prenaša deloma na cvetove, deloma pa v zrak v svoji okolici in v tla, ter s tem zaščiti cvetove pred pozebo. Vodo je treba dodajati brez prekinitve, dokler ne preneha zmrzovanje in se temperatura ledu ne more več spustiti pod ničlo; nepravilno izvedeno oroševanje lahko povzroči celo večjo škodo, ko bi prizadela nasade brez tega ukrepa.