Znanost za državljane: pomagajte pri sestavljanju zemljevida travniških cvetlic

V želji približati znanost ljudem bodo tekom projekta po vsej Sloveniji izvedli enak eksperiment - državljane bodo pozvali, naj jim pomagajo pri raziskovanju in sestavljanju zemljevida Slovenije s 14 različnimi travniškimi rastlinami, ki bodo hkrati služile kot indikator tal, na kateri rastejo. To je, kot navajajo, pomemben korak k osveščanju o pomembnosti tega naravnega vira.

Konzorcij partnerjev projekta Noč ima svojo moč sestavljajo Ustanova Hiša eksperimentov, Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, Tehniški muzej Slovenije, Geološki zavod Slovenije ter Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Pri projektu gre za skupek aktivnosti v okviru Evropske noči raziskovalcev, ki je obeležena zadnji petek v septembru. Takrat se po vsej Evropi za en dan v letu odprejo vrata organizacij, ki se ukvarjajo z znanostjo in raziskovanjem, z namenom predstavljanja poklica in življenja znanstvenika širši javnosti.

Kot je na novinarski konferenci v Botaničnem vrtu povzel ustanovitelj in vodja Hiše eksperimentov Miha Kos, je glavni namen projekta "ljudi ozavestit o raziskovalnem delu, o poklicu raziskovalca in tudi o tem, da smo pravzaprav vsi raziskovalci, samo da se mogoče tega čisto vsi ne zavedamo." Projekt se tako poslužuje praks t. i. občanske znanosti, ki najširšo javnost vključujejo v dejavnosti, kot je terensko zbiranje podatkov, uporabljenih v nadaljnjih raziskavah.

Zemljevid travniških cvetlic

K letošnjemu vseslovenskemu eksperimentu se vsak državljan lahko pridruži tako, da se odpravi v naravo, na travnike in opazuje rastline okoli sebe, so pojasnili organizatorji. V knjižici, dostopni na spletni strani www.nocmoc.eu, je opisanih 14 rastlin in habitatov, v katerih uspevajo. S pomočjo tega določevalnega ključa bodo lahko sodelujoči na svojih pohajkovanjih rastline identificirali, si zapisali opažanja in o njih poročali preko spletnega obrazca na spletni strani projekta. Po navedbah organizatorjev bodo izbrane rastline začele cveteti okvirno v začetku meseca maja ter jih bo mogoče opaziti po vsej Sloveniji do konca jeseni.

Predstavnica Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani Blanka Ravnjak je pojasnila, da so eksperiment zasnovali tako, da za sodelovanje v njem posameznik ali skupina poleg omenjenega gradiva ne potrebuje drugega, kot svoj mobilni telefon. "Želja je, da na mestu, kjer rastline opazijo, zabeležijo tudi GPS koordinate in na spletni strani projekta te koordinate tudi vpišejo, saj bomo na ta način dobili tudi nekakšen zemljevid pojavljanja teh 14 rastlinskih vrst v Sloveniji," je dejala.

Poleg same identifikacije in lokacije rastlin pa bo pomemben del raziskovanja tudi analiza tal, na katerih uspevajo, je povzel raziskovalec na Geološkem zavodu Slovenije Martin Gaberšek. Določene rastlinske vrste najbolje rastejo v določenem tipu prsti, zaradi česar lahko v naravi samo na osnovi prisotnosti posameznih rastlinskih vrst na neki površini ugotovimo, kakšen je tam tip prsti. Zato so državljani-raziskovalci pozvani, da v svoja poročila zabeležijo tudi nekaj osnovnih podatkov o tleh, na katerih so rastline našli.

V preteklih projektih znanosti za državljane so udeleženci med drugim že sejali semena ivanjščic in drugih travniških cvetlic, opazovali zdravje divjih kostanjev, spremljali kakovost voda izven uradnih kopalnih območij ter spremljali rast rastlin v različnih tipih prsti. Kot so poudarili na novinarski konferenci, postaja občanska znanost vse bolj pomemben vir podatkov o okolju v času, ko raziskovalcem zaradi drugih obremenitev zmanjkuje časa za različne terenske dejavnosti.